OZ 2006/4

89 / 136

M
207 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Na drugo mesto, z oceno 4, so se uvrstili izobraževalni
programi za uporabo informacij, s katerimi bi knjižnice
sodelovale pri poučevanju.
Na tretje mesto, z oceno 3, se je uvrstil univerzitetni
knjižnični portal, medtem ko je oceno 2 dosegel program
Virtualni referalni knjižničar.
V okviru vprašanja o digitalizaciji so programi o ustvarjanju
repozitorija doktorskih disertacij, recenzij in dokumentov
učnega gradiva (nastavnog rada) ovrednoteni z najvišjo oce-
no 5.
Oceno 4 so dobili repozitoriji učnega gradiva (nastavnog
rada) učiteljev in sodelavcev, kot tudi univerzitetnih izdaj.
Zanimivo in koristno je iz ankete prebrati tudi posamezna
razmišljanja kolegov, zaposlenih v posameznih fakultetskih
knjižnicah:
Filozofska fakulteta: “Glede na sedanjo organizacijo dela v
knjižnicah Filozofske fakultete v Beogradu je spremljanje
svetovnih usmeritev v knjižničarstvu iluzorno, a vizije nejas-
ne in različne.”
Filozofska fakulteta: “Potrebno je saniranje knjižničnega
sistema Univerze v Beogradu, sodelovanje med fakultetami
in katedrami, racionalna nabava in konec življenja po načelu
“Vsak dela po svoje” (srb. Svaka vaška obaška.). V sredini
osemdesetih let prejšnjega stoletja sem bil član komisije Uni-
verze, ki je morala ponuditi predlog v tem smislu in izračuna-
ti potrebne stroške za nabavo strokovne literature, vendar je
ta naš dovolj podroben, razdelan in dostojno pojasnjen pred-
log končal v nekem predalu najverjetneje neprebran.”
Fakulteta za fiziko: “Knjižnica mora biti pomemben vir in-
formacij iz knjig, učbenikov in gradiva, nujno potrebnega za
uspešno sprejemanje znanja s področja fizike. Knjižnica mora
biti vključena v aktualne procese dela na nivoju fakultete,
Univerzitetne in Narodne knjižnice. V naših okvirjih je pred-
vsem nujno treba spremeniti odnos do knjižnic. Knjižnica ni
samo nujen pogoj, da fakulteta obstaja, temveč se mora jasno
definirati tudi njena vloga v učno-izobraževalnem procesu in
se ji mora dati pravo in ustrezno mesto v skladu s tem.”
Prej navedena razmišljanja nam dajejo pravico, da postu-
liramo naslednji sklep kot prvi pogoj za nadaljnje aktiv-
nosti pri promociji moderne visokošolske knjižnice:
Visokošolska knjižnica ni in ne sme biti edini nujni po-
goj, da fakulteta obstaja, temveč mora biti njena vloga v
učno-izobraževalnem procesu jasno definirana v skladu z
zahtevami informacijskega časa, v katerem živimo.
Poleg vseh zadržkov, da je v Srbiji še vedno veliko visokošol-
skih knjižnic brez elementarno avtomatiziranih področij dela
in dosti knjižničarjev, ki jim neki pojmi niso bili jasni, se lahko
jasno vidijo obstoječa pričakovanja v razvoju knjižnične mre-
že. Pri vseh pa je vseeno jasna zavest, da se glavne smeri raz-
voja neke nove knjižnične mreže univerze morajo začeti pri:
• rekonceptualizaciji obstoječe knjižnične mreže univerze,
• ustvarjanju repozitorija znanstvene literature,
• oblikovanja univerzitetnega portala,
• razvoju knjižničnih izobraževalnih programov in mo-
derne elektronske referalne službe.
Opombe
1 Univerza Bratov Karić (op. prev.).
2 Spletna predstavitev konzorcija Kobson je dostopna na spletnem
naslovu (22. 11. 2006).
3 Spletni naslov (22. 11. 2006).
4 Spletni naslov
(22. 11.2006).
5 Uporabniški servis Bibliografije je na spletnem naslovu http://vbs.
(22. 11. 2006).
6 Spletni naslov
(22. 11. 2006).
7 Besedilo standarda je objavljeno na spletni strani
(17. 11. 2006).
Iz srbščine prevedla Renata Zadravec Pešec.