OZ 2006/4

205

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

Virtualna knjižnica Srbije (VBS)

Gre za projekt, ki razumeva izgradnjo sistema vzajemne

katalogizacije s centralnim elektronskim katalogom in

mrežo knjižnic, ki jo predstavljajo vse knjižnice v Srbiji.

V prvi fazi projekta je oblikovan elektronski vzajemni ka-

talog z elektronskimi katalogi Narodne knjižnice Srbije,

Knjižnice Matice Srbske, Univerzitetne knjižnice “Sveto-

zar Marković” v Beogradu in Jugoslovanskega knjižnično-

informacijskega instituta. V sistemu vzajemne katalogi-

zacije v tem trenutku deluje 60 knjižnic. S tem se ustvarja

osnova za izgradnjo celovitega knjižničnega informacij-

skega sistema, ki bo združil vse informacije o knjižničnem

gradivu v Srbiji ter informacije in elektronske dokumente

iz baz podatkov na katerem koli strežniku v sistemu.

Od celotnega števila fakultetnih in univerzitetnih knjižnic,

ki niso članice VBS, jih samo 19 odstotkov, v glavnem z

Univerze v Novem Sadu, ima kataloge, do katerih je moč

dostopati preko interneta. Vse druge knjižnice še vedno niso

avtomatizirane in do katalogov še zmeraj ni možen dostop

preko interneta. Četudi je po nominalnem številu knjižnic,

vključenih v VBS, najbolj zastopana Univerza v Beogradu,

je, gledano na odstotek vključenih knjižnic v odnosu na celo-

tno število knjižnic, najugodnejša situacija na Univerzi umet-

nosti v Beogradu in na Univerzi v Kragujevcu.

Univerzitetna knjižnica je v okviru svojega dolgoletnega

projekta “Bibliografija Univerze v Beogradu” od tega leta

predvidela tudi možnost izdelave osebnih bibliografij za

učitelje in sodelavce univerz. Izpis osebne bibliografije je

enostaven uporabniški servis na internetnih straneh VBS.

Univerze

COBISS/OPAC

WEB/OPAC

WEB/OPAC ne obstaja

Univerza v Beogradu

55 %

9 %

36 %

Univerza umetnosti

75 %

24 %

Univerza v Novem Sadu

42 %

58 %

Univerza v Nišu

8 %

84 %

Univerza v Kragujevcu

64 %

36 %

Univerza v Prištini

100 %

Univerza v Novem Pazarju

Privatne univerze

43 %

57 %

Podrobnosti o pogojih za dodelitev šifre, usposabljanju knjiž-

ničarjev za vodenje osebnih bibliografij, kot tudi elektronski

naslovi za različna vprašanja v zvezi z bibliografijo raziskoval-

cev so objavljeni na spletnih straneh Univerzitetne knjižnice.

Za popolnost in ažurnost osebnih bibliografij skrbijo razisko-

valci sami v sodelovanju s pooblaščenim knjižničarjem svoje

fakultetne knjižnice. Če knjižnica še ni vključena v projekt

VBS, to storitev zagotavlja tudi Univerzitetna knjižnica “Sve-

tozar Marković” pod pogoji, kakršni so predpisani z njenim

Pravilnikom o izdelavi osebnih bibliografij.

V tem obdobju je v sistemu

E-CRIS.SR

registriranih več

kot 6.500 raziskovalcev. Preko 9.000 bibliografskih za-

pisov ima šifro raziskovalca, a okrog 7.700 tudi tipologijo

dokumenta. Čeprav ima sistem

E-CRIS.SR

možnosti

celovitega informacijskega sistema znanstvenih del in je

VBS dan v uporabo z vsemi pravicami dodelave in do-

gradnje, je v tem trenutku njegova uporaba omejena samo

na bibliografije raziskovalcev.

Zveza knjižnic univerz Srbije (ZBUS – Zajedni-

ca biblioteka univerziteta Srbije)

Koordinacija izobraževanja v visokošolskih knjižnicah se

v velikem delu uresničuje v Zvezi knjižnic univerz Srbije.

Poleg rednega informiranja svojih članov preko dveh glasil

(Infoteka in Bilten ZBUS) ter letnih strokovnih srečanj so še

posebej pomembni tečaji. Malo znamenitost predstavlja po-

datek, da smo v okviru Zveze že leta 1998 izvedli prvi tečaj

na temo knjižničnih internetnih predstavitev.

Najnovejša pobuda je zaključek Izvršnega odbora Zveze

pred mesecem o pripravi programa usposabljanja knjiž-

ničarjev visokošolskih knjižnic z namenom, da dobijo

licenco za informacijsko opismenjevanje študentov.

Za knjižnično mrežo univerz je še posebej pomembno sodelo-

vanje v projektih Tempus. Vsi vedo, da je prvi projekt Tempus

omogočal vključevanje velikega števila visokošolskih knjižnic

v VBS. Nadejamo se, da bo projekt Repozitorij doktorskih

nalog v svoji dopolnjeni, razširjeni in posodobljeni verziji, ki

je v zadnji fazi priprave, dobil podporo evropskih institucij, ki

pomagajo uresničiti takšne programe.

Slika 1: Katalogi srbskih knjižnic