OZ 2006/4

204

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

ustanove in na ta način zadovoljevala potrebe profesorjev in

študentov novosadske univerze.

Model, po katerem so državne univerze gradile svojo knjiž-

nično mrežo, v kateri so bile univerzitetne in fakultetne

knjižnice, se za sedaj ni prenesel na privatne univerze. Pri-

vatne univerze imajo običajno eno samo glavno knjižnico

(to pomeni, da težijo k temu, da bi jo imele). Ali bo obstajala

tudi posebna fakultetna knjižnica, je stvar osebne odločitve

uprave določene fakultete (npr. na Univerzi Union ima Pra-

vna fakulteta svojo posebno knjižnico, ki je samostojna glede

na druge fakultete). Kar se tiče članstva v Virtualni knjižnici

Srbije, so tri privatne univerze polnopravne članice, z raz-

lično stopnjo uporabe Cobissovih programov (Univerza BK,

Pravna fakulteta Univerze Union in Singidunum), medtem ko

imajo z Univerzitetno knjižico “Svetozar Markovič” podpi-

san sporazum o kolektivnem članstvu štiri privatne univerze

(Megatrend, Singidunum, BK in Union). Ta sporazum zago-

tavlja njihovim študentom uporabo univerzitetne knjižnice v

okviru njenih standardnih storitev, ki vsekakor niso majhne.

Vprašanje koordinacije knjižnične dejavnosti v tako razpršeni

in neenakomerni mreži je zel specifično in težko uresničljivo,

vendar je tudi vsako deljenje knjižnične mreže v dve ločeni

skupini, ki bi ju tvorili knjižnična mreža privatnih in knjiž-

nična mreža državnih univerz, po našem strokovnem mnenju

nedopustljivo. Nasprotuje modelu izgradnje enotnega sistema

informiranja, ki je lastno knjižničarstvu že več kot sto let.

Problem koordinacije knjižnično-informacijske dejav-

nosti na privatnih univerzah je vsekakor večji kot na

državnih. Predvsem je njihova knjižnično-informacijska

mreža slabo razvita. Težko je pričakovati koordinacijo v

sistemu, ki je šele v nastajanju, ali še bolj natančno, je v

nastajanju šele na polovici privatnih univerz.

Koordinacija med državnimi in privatnimi fakultetami je

prav tako nejasna in spet v domeni posameznih iniciativ.

Zakonska regulativa, v resnici tudi ta šele v nastajanju, ne

predvideva možnosti sodelovanja privatnih in državnih

knjižnic. Če bi knjižnična mreža državnih univerz, kot sta-

rejša in bolj organizirana, hotela ponuditi knjižnični mreži

privatnih univerz programe za sodelovanje, bi morala imeti

svoje razvojne programske dokumente pripravljene za ne-

kaj let vnaprej. Tega za sedaj nima nobena univerza.

Virtualna knjižnica Srbije (VBS) je dobra oblika interesne-

ga povezovanja in koordinacije mreže privatnih in državnih

fakultet. Večina privatnih univerz, ki imajo formalno usta-

novljene knjižnice, je te svoje knjižnice včlanila v VBS.

S tem je VBS za knjižnično mrežo Srbije enkraten pojav.

Uporabnikom so dostopne informacije iz cele knjižnične

mreže Srbije, skozi knjižnično mrežo privatnih univerz pa

se prenašajo standardi knjižničnega in informacijskega dela

kot tudi skozi druge dele knjižnične mreže Srbije.

PROGRAMI KOORDINACIJE

Koordinacija v okviru knjižnične mreže univerz se v

glavnem odvija okrog treh programov, vezanih na nabavo

publikacij, avtomatizacijo dela in izobraževanje uporab-

nikov. To so:

• Kobson

– program koordinirane nabave vglavnem

elektronskih virov in baz podatkov,

• VBS (Virtualna knjižnica Srbije)

– program avtoma-

tizacije knjižnične dejavnosti in knjižničnega sistema

na splošno,

• ZBUS (Zveza univerzitetnih knjižnic Srbije)

– strokovna

organizacija, ki predvsem koordinira izobraževalne pro-

grame zaradi izobrazbe knjižničarjev in uporabnikov.

Prva dva programa sta širšega, nacionalnega pomena, vendar

je mreža visokošolskih knjižnic ena od pomembnih ciljnih

skupin obeh programov, pa je zato v obeh primerih Zveza

tudi soustanoviteljica konzorcija, ki upravlja te programe.

Kobson

Program koordinacije nabave se je začel, kot v mnogih

drugih centrih, v zgodnjih sedemdesetih letih s programi

koordinirane nabave predvsem časopisov. Po vsem sodeč

je ta tradicija najmočnejša, pa je tudi danes v Srbiji pro-

gram z največjo mero koordinacije Kobson. Iniciativa za

formiranje Konzorcija je bila dana novembra 2001, po-

budniki pa so bili upravniki vodilnih znanstvenih knjižnic

v Srbiji kot tudi predstavniki Zveze univerzitetnih knjiž-

nic in Zveze knjižnic v Srbiji.

Statistika uporabe tega sistema je impresivna. Najdemo jo

na spletnem mestu samega sistema in čeprav so podatki

malo zastareli (za leto 2004), govorijo o intenzivni upora-

bi tega sistema. S posebnim sporazumom je del informa-

cij iz sistema Kobson vključen v servis Google Scholar.

Še posebej je pomemben napor tega konzorcija, ki posre-

duje informacije o znanstveni dejavnosti v Srbiji. Tako se

preko povezave “Znanost v Srbiji” lahko vidi:

• Spisek člankov naših avtorjev v servisu Web of Scien-

ce od leta 2000. Kriterij za izbor del, ki pripadajo tej

bazi, je oblikovan tako, da so iz WoS prevzeti vsi tisti

članki, v katerih so avtorji navedli naslov institucije v

Srbiji kot svojo afiliacijo.

• Seznam srbskih časopisov, ki so referirani v tujih ba-

zah podatkov.

• Popis srbskih online elektronskih časopisov, dostop-

nih (133) iz 12 časopisov z DOI številkami (oznaka,

ki vzpostavlja vez do spletne strani, na kateri je doku-

ment ali članek iz časopisa).