OZ 2006/4

209

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

COBIB in lokalnih baz podatkov, normativne baze poda-

tkov CONOR ter baze podatkov CORES z retrospektivni-

mi podatki o uredništvu serijskih publikacij [3].

Na začetku vidik kakovosti bibliografskih podatkov ni bil

med najpomembnejšimi, z rastjo in razvojem sistema pa

postaja vedno odločilnejši in je zato deležen tudi vedno

večje pozornosti. Pogoj za aplikacije, ki temeljijo na

podatkih COBIB-a, kot je npr. aplikacija bibliografij raz-

iskovalcev, so kakovostni in konsistentni bibliografski

podatki. Na bibliografske baze podatkov se navezujejo

lokalne aplikacije COBISS-a, zato je kakovost tudi s tega

vidika pomembna. Nadalje so kakovostne bibliograf-

ske informacije pomembne za knjižnice, ki se na novo

vključujejo v sistem. To so predvsem šolske knjižnice, ki

bibliografske zapise iz COBIB-a v glavnem prevzemajo.

Prav tako postaja vidik kakovosti vedno bolj kritičen pri

izmenjavi podatkov z drugimi sistemi v okviru mreže

COBISS.Net

, pri povezovanju s tujimi bazami podatkov

in servisi, kot so npr. baze citiranosti (Web of Science),

ter pri sodelovanju knjižnic z raznimi tujimi sistemi in

servisi preko protokola Z39.50. Z razvojem različnih

spletnih tehnologij se namreč tehnične možnosti za po-

vezovanje sistemov poenostavljajo, ostajajo pa vsebinski

problemi na

ravni strukture in kakovosti podatkov.

Prirast novo kreiranih bibliografskih zapisov v sistemu

COBISS.SI

je dokaj enakomeren in obsega okoli 200.000

zapisov na leto. V sistemu

COBISS.SI

trenutno sodeluje

310 knjižnic, licenco za kreiranje novih bibliografskih

zapisov pa ima 752 katalogizatorjev iz 203 knjižnic (no-

vember 2006). Povprečno število kreiranih zapisov na

katalogizatorja na leto je nizko in znaša okoli 300 biblio-

grafskih zapisov. To dodatno ponazarja podatek, da je kar

45 odstotkov katalogizatorjev v letu 2003 kreiralo manj

kot 100 bibliografskih zapisov [4].

Ob razpršenosti katalogizacijskega dela je eden večjih

problemov predvsem neskladnost bibliografskih zapisov

v COBIB-u in lokalnih bibliografskih bazah podatkov.

Mnogi katalogizatorji namreč poskrbijo za kakovost

bibliografskih zapisov le v lokalni bazi podatkov,

medtem ko jih stanje zapisov v COBIB-u ne zanima.

Problem predstavlja

tudi 810.000 bibliografskih zapi-

sov v lokalnih bazah podatkov (stanje 30. 6. 2006), ki

niso povezani s COBIB-om. Ti zapisi so nastali bodisi s

konverzijami iz sistemov, ki so jih knjižnice uporabljale

pred vključitvijo v COBISS, bodisi z retrospektivnimi

konverzijami listkovnih katalogov.

Pravilnik o pogojih

za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe

[5] v

57. členu sicer predvideva, da se v šestih letih (do leta

2009) vsi katalogi uredijo, vendar pa je glede na doseda-

njo dinamiko reševanja problema težko pričakovati, da

bo cilj uresničen.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI BIBLIO-

GRAFSKEGA SISTEMA

Izgradnja kooperativnega sistema s kakovostno ponudbo

bibliografskih informacij je zelo zahtevna naloga, ki jo

je možno doseči le s sistematičnim delom na daljši rok.

Najpomembnejši mehanizmi za doseganje tega cilja so

kakovostna in uporabniku prijazna programska oprema,

normativne baze podatkov, konsistentna katalogizacijska

pravila in ustrezni postopki usposabljanja katalogizator-

jev za sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije. Vsi

našteti elementi so med seboj tesno povezani in odvisni

drug od drugega, zato je za doseganje kakovosti potreben

usklajen in sistematičen razvoj na vseh omenjenih po-

dročjih.

H kakovosti bibliografskih informacij lahko v veliki meri

prispeva programska oprema, če vsebuje normativno

kontrolo elementov za dostop, kontrolne algoritme za

potencialne podvojene zapise, programske kontrole za

format MARC, kontrolirane globalne in lokalne šifrante,

kontrole enoličnih identifikacijskih številk, kontrole štev-

cev itd.

Med razvojem sistema vzajemne katalogizacije COBISS

so bile v programsko opremo uvedene številne izboljša-

ve. Med njimi je še posebej pomembna uvedba možnosti

prevzemanja zapisov iz tujih baz podatkov, kot npr.

ISSN

WorldCat

LC Names

[6]

Velik kakovosten preskok

predstavljata uvedba normativne kontrole osebnih imen

avtorjev v sistem

COBISS.SI

leta 2003 [7] in ločitev

vzdrževanja podatkov lokalnega značaja od vzdrževanja

bibliografskih podatkov z uvedbo programske opreme

COBISS3, V3.0, leta 2005 [8].

Tudi v prihodnosti nas čaka na področju programske

opreme za vzajemno katalogizacijo še veliko dela. Pred-

viden je razvoj novega grafičnega vmesnika COBISS3/

Katalogizacija in izločitev vseh podatkov lokalnega zna-

čaja iz bibliografskega zapisa. Od leta 2000 poteka razvoj

Splošnega geslovnika

COBISS.SI

[9], poteka pa tudi raz-

voj normativne kontrole imen korporacij in normativne

kontrole predmetnih oznak. Sledile bodo izboljšave po-

stopkov redigiranja COBIB-a z novo arhitekturo vzajem-

ne katalogizacije na platformi COBISS3. Sedanji sistem

vzajemne katalogizacije namreč dopušča, da knjižnice

poskrbijo samo za kakovost podatkov v svojih lokalnih

bazah podatkov, medtem ko ostajajo podatki v COBIB-u

pogosto pomanjkljivi ali celo napačni.

Na področju bibliografskih standardov in katalogizacij-

skih pravil smo v zadnjih letih priča izredno intenzivne-

mu razvoju novih pristopov v okviru mednarodnih stro-

kovnih združenj in institucij. Med pomembnejše projekte

sodi posodobitev pariških načel z novimi funkcijami,