OZ 2006/4

213

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

treba obvestiti tudi organizacijo, v kateri je katalogizator

zaposlen ali za katero kreira zapise.

V obdobju od sprejetja Pravilnika je bilo najprej uvedeno

preverjanje naključno programsko izbranih bibliografskih

zapisov. Zapisi so bili prvič programsko izbrani decembra

2005, postopek preverjanja je bil zaključen maja 2006.

Drugič so bili izbrani maja 2006, preverjanje pa je bilo

zaključeno oktobra 2006. Rezultati obeh preverjanj so

predstavljeni v Tabeli 3.

Izbor bibliografskih zapisov se izvaja programsko na

osnovi algoritmov za naključni izbor, in sicer med bibli-

ografskimi zapisi, predhodno izbranimi iz COBIB-a. V

predhodni nabor so vključeni zapisi za vse vrste gradiva

brez izvedenih del

Nadalje so upoštevani bibliografski

zapisi, ki so bili kreirani v obdobju od devet do treh

mesecev pred dnevom izbora, ter zapisi, ki še niso bili

redigirani. Maja 2006 je bilo v predhodni nabor izbranih

71.000 bibliografskih zapisov

med katerimi je bilo na

osnovi posebnega algoritma za naključni izbor izbranih

50 bibliografskih zapisov.

V postopku preverjanja bibliografskih zapisov se upošte-

vajo vnaprej določeni kriteriji za ocenjevanje, ki temeljijo

na kategorizaciji tipa napak in kazenskih točkah za po-

samezni tip napake, in sicer od 0,5 kazenske točke do 3,0

kazenske točke. Na osnovi seštevka kazenskih točk re-

daktorji zapis ocenijo z ocenami: ustrezna kakovost, zapis

z manjšimi napakami in zapis z večjimi napakami. Zapis

z večjo napako je tisti, ki vsebuje napako za 3 kazenske

točke ali ima v seštevku 6 ali več kazenskih točk. Če ima

zapis v polju 001g

Koda popolnosti zapisa

vrednost “3

– nepopolni zapis”, ga redaktorji obravnavajo posebej.

Raven

kakovosti

zapisov

Ustrezna

kakovost

Manjše

napake

Večje

napake

Neocenje-

ni zapisi

Skupaj

Prvo

preverjanje

Drugo

preverjanje

3 50

Število ali

delež v %

5 100

Tabela 3: Naključno preverjanje bibliografskih zapisov

Iz podatkov je razvidno, da je med doslej naključno pre-

verjenimi zapisi kar 77 odstotkov zapisov vsebovalo na-

pake, od tega 53 odstotkov zapisov z manjšimi napakami

in 24 odstotkov zapisov z večjimi napakami. Le 18 od-

stotkov zapisov je bilo ustrezne kakovosti, 5 odstotkov

zapisov pa ni bilo ocenjenih.

Zaenkrat v IZUM-u kontinuirano in načrtno spremljamo

kakovost zapisov v COBIB-u predvsem z mesečnimi pro-

gramskimi postopki za odkrivanje podvojenih zapisov in

zapisov, ki ne vsebujejo podatka 675

c – UKD za iskanje

Sezname pošiljamo knjižnicam s prošnjo, da pomanjklji-

vosti čim prej odpravijo. Vsak mesec pripravljamo tudi

sezname potencialnih podvojenih zapisov in drugih napak

v normativni bazi podatkov, ki jih objavljamo na naslovu

E-forumi

COBISS.SI

[13].

Izvajanje programskih postopkov odkrivanja napak v za-

pisih je pogosto povezano tudi z uvajanjem novih ali opti-

mizacijo obstoječih aplikacij COBISS-a na ravni sistema

kot celote, npr. bibliografije raziskovalcev, knjižnično

nadomestilo ipd.

Ena od oblik kontinuiranega

spremljanja kakovosti, ki

se izvaja od uveljavitve Pravilnika, je spremljanje dela

novincev v sistemu vzajemne katalogizacije. Redaktorji

NUK-a in IZUM-a po opravljenem preizkusu znanja in

pridobitvi licence novinca še nekaj časa spremljajo pri

njegovem delu, tako da kontrolirajo bibliografske zapise,

ki jih kreira, in ga obveščajo o morebitnih napakah.

Kar pogosto dobimo sporočila o napakah v COBIB-u tudi

od samih avtorjev objavljenih del, najpogosteje razisko-

valcev ali pa avtorjev, ki so upravičenci za knjižnično na-

domestilo. V teh primerih pozovemo knjižnico, v kateri je

bil bibliografski zapis kreiran, da napako odpravi. Poseb-

no vlogo pri nadzoru verodostojnosti podatka o tipologiji

dokumenta/dela v bibliografskih zapisih, ki predstavlja

osnovo za točkovanje po metodologiji ARRS v postopkih

evalvacije rezultatov raziskovalnega dela, pa imajo tudi

Osrednji specializirani informacijski centri.

V okviru kontinuiranega spremljanja kakovosti zapisov v

COBIB-u, ki ga predvideva Pravilnik, so predvidene tudi

druge oblike spremljanja dela katalogizatorjev, vendar se

o njih z NUK-om še usklajujemo in jih bo treba v prihod-

nosti šele vpeljati.

ZAKLJU^EK

Namen

Pravilnika o izdaji dovoljenja za vzajemno kata-

logizacijo

je uvedba evidenc in postopkov za doseganje

višje kakovosti bibliografskega sistema

COBISS.SI.

obdobju dveh let, odkar je Pravilnik v veljavi, je bilo v

njegovo izvajanje vloženega veliko dela. Prvi pozitivni

rezultati so že vidni v obliki izboljšanih evidenc uporab-

nikov programske opreme, izboljšanega spremljanja izob-

raževanja uporabnikov in dodeljevanja pooblastil ter iz-

boljšane programske opreme za vzajemno katalogizacijo.

Višja kakovost bibliografskih zapisov pa se bo pokazala

šele v daljšem časovnem obdobju. Pozitivne učinke priča-