OZ 2006/4

217

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

vedno manjše uporabe knjižničnih zbirk, zmogljive in

ne dovolj natančne alternative odkrivanja informacij,

hitre spremembe v informacijski tehnologiji, vedno več-

ja pričakovanja uporabnikov knjižnic, porast novih oblik

digitalnih udobnosti in projektov masovne digitalizacije

ter prava revolucija v znanstveni izmenjavi informacij.

Samo po sebi je umevno, da imajo knjižnične zbirke

vrednost. Katalog je način dostopa do knjižničnih za-

kladov, zato ga je treba uveljaviti tudi znotraj strukture

vseh zvrsti mrežnih ali spletnih informacijskih sistemov.

Zavedati se moramo, da bo treba enako kot po sprejemu

Pariških načel, čimprej sprejeti in vgraditi nova medna-

rodna načela v slovensko stroko.

BIBLIOGRAFSKI PODATKI

Analitični pogled usmerimo tudi na bibliografske podatke.

Ugotavljanje vpliva katalogizacijskih pravil na kakovost

bibliografskih podatkov v nacionalnem vzajemnem biblio-

grafskem sistemu COBISS potrebuje trdno osnovo v obli-

ki zanesljivih meril kakovosti bibliografskih podatkov. Pri

oblikovanju meril nam bo zagotovo pomagalo spremljanje

kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov v siste-

COBISS.SI

, ki ga v skladu z 12. členom

Pravilnika

o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo

dvakrat

letno izvedeta Institut informacijskih znanosti (IZUM)

in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) na podlagi

preverjanja petdesetih naključno izbranih bibliografskih

zapisov. Ugotovitve,

ki so nastale na podlagi analize ka-

kovosti naključno izbranih zapisov, so dobra podlaga tudi

za analizo vpliva katalogizacijskih pravil na (ne)kakovost

bibliografskih podatkov, poznavanja pravil in ugotavljanje

morebitnih pomanjkljivosti le-teh. Poskusimo opredeliti,

najprej teoretično, nekaj možnih meril, ki jim bibliograf-

ski podatki morajo zadostiti, da jih lahko ocenimo kot

kakovostne. Merila lahko opredelimo na dveh ravneh:

1) semantični ravni – na ravni posameznega (pod)polja

formata bibliografskega sistema in 2) kontekstualni ravni

– na ravni bibliografskega zapisa kot celote. Bibliografski

podatki na semantični ravni so kakovostni takrat, ko so

pravilno in v skladu s katalogizacijskimi pravili vpisani

v ustrezna polja podatkovnega formata bibliografskega

sistema. Na ravni konteksta bibliografskega zapisa so

bibliografski podatki kakovostni takrat, ko so izpolnjena

vsa za identifikacijo publikacije potrebna polja ter pravilni

podatki v posameznih (pod)poljih niso v medsebojnem

nasprotju ali navzkrižju. Lahko bi rekli, da bibliografski

podatki morajo ustrezati semantični opredelitvi (pod)polja,

njihovo pravilnost in ustreznost pa dokončno potrdi kon-

tekst zapisa kot celote.

Na ravni posameznega (pod)polja lahko ocenjujemo na-

tančnost vnosa podatkov. Ugotovitve ob preverjanju na-

ključno izbranih bibliografskih zapisov v

COBIB.SI

–

preverjanje je bilo opravljeno dvakrat, pregledanih pa 100

zapisov – so na tej ravni odkrile paleto različnih pomanj-

kljivosti. Od podatkov, ki niso bili vpisani, pa bi morali

biti, do napačne rabe predpisanih okrajšav, premalo na-

tančne izbire skupin univerzalne decimalne klasifikacije,

zatipkanih besed in podatkovnih nizov, pravopisnih na-

pak, napačnih indikatorjev, napačno oblikovanih opomb,

vnosa neustreznih podatkov glede na pomen (pod)polja,

napačno oblikovanih elementov dostopa itd. Ponekod je

bil na ravni posameznega (pod)polja podatek sicer pravi-

len, vendar je kontekst bibliografskega zapisa kot celote

razkril, da je bil podatek napačen. Npr. ime in priimek

avtorja, ki sta vpisana v podpolja polja 700, sta lahko

sama po sebi pravilna, vendar nam primerjava s podatki

v bloku 2XX razkrije, da je podatek o avtorju znotraj

analiziranega zapisa nepravilen. Na ravni bibliografskega

zapisa lahko ocenjujemo ustreznost razvrstitev podatkov

po (pod)poljih, medsebojno usklajenost podatkov med

različnimi (pod)polji, ali so izpolnjena vsa možna polja

in vneseni tudi tisti podatki, ki niso obvezni, ter kako je

s tem obogaten bibliografski zapis in izboljšani pogoji za

odkrivanje opisane publikacije.

Ocenjeni zapisi so bili razvrščeni v tri kategorije: biblio-

grafski zapisi z večjimi napakami, bibliografski zapisi

z manjšimi napakami in bibliografski zapisi ustrezne

kakovosti. Od ocenjenih zapisov jih je le 18 odstotkov

ustrezne kakovosti, približno četrtina (24 odstotkov) jih

vsebuje večje napake in dobra polovica (53 odstotkov) jih

vsebuje eno ali več manjših napak. Ugotovitve, čeprav je

vzorec majhen v primerjavi s številom zapisov v sistemu,

so zaskrbljujoče. Posebej je zaskrbljujoč odstotek bibli-

ografskih zapisov z večjo napako. V teh bibliografskih

zapisih gre za precejšnje pomanjkljivosti. Na primer: iz

zapisa ni jasno za kakšno gradivo gre, napačno so obli-

kovane značnice, napačno izbrane maske vnosa. Publika-

cije, iz katerih izhajajo podatki, v teh primerih praktično

niso najdljive, kar posledično hromi uporabnost kataloga.

Zaskrbljujočih je tudi 53 odstotkov bibliografskih zapisov

z manjšimi napakami. Iz zajetega vzorca izhaja, da vsak

drugi zapis vsebuje eno ali več napak, ki sicer za iden-

tifikacijo publikacije niso ključnega pomena, vendar pa

resno omejujejo možnosti, ki nam jih ponuja računalniški

katalog. Pri zapisih z manjšimi napakami so zelo pogoste

pomanjkljivosti na področju vsebinske obdelave, ne-

ustrezna uporaba kodiranih podatkov itd.

SKLEP

Analiza procesa izbire, strukturiranja in vnosa biblio-

grafskih podatkov ter preverjanja naključno izbranih

bibliografskih zapisov je pokazala naslednje: Prvič, ne

glede na izbor katalogizacijskih pravil je pri zagotavljanju

kakovosti bibliografskih podatkov odločujoč subjektivni

dejavnik. Katalogizator je tisti, ki mora opraviti miselni

proces prepoznavanja in izbora (pravih ali ustreznih) po-