104 / 136
222
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
nekaterih področjih OSIC-i za uspešno verifikacijo za-
htevajo vpogled v primarni vir. Obstaja nekaj primerov
neustreznih tipologij, ker avtorji zahtevajo tipologijo 2.01
za dela, ki po definiciji ne sodijo v to kategorijo. Naleti-
mo tudi na monografije s tipologijo 2.01, ki so tuje in v
katerih ne sodeluje noben slovenski raziskovalec. Taki
zapisi bi morali ostati brez tipologije, ker ne sodijo med
zapise, ki jih verificirajo OSIC-i.
Poseben problem v tem okviru predstavlja verifikacija
znanstvenih filmov
(2.18), ker je iz priloženega gradiva
nemogoče ugotoviti, ali gre v resnici za znanstveni film.
Za ustrezno verifikacijo bi bilo treba pridobiti filmski sce-
narij, na osnovi katerega bi se lahko presojala znanstvena
ustreznost teh filmov. Brez tega verifikacija znanstvenih
filmov ni smiselna.
Na področju verifikacije
patentov
(2.24) predstavlja po-
seben problem vnos večjega števila patentnih dokumen-
tov, ki pripadajo isti patentni družini, v bazo
COBIB.SI.
Na tak način prihaja do večkratnega vrednotenja istega
patenta. Pojavil se je tudi predlog za dodatno tipološko
oznako, ki bi zajela nove, vzgojene biološke vrste.
Verifikacija samostojnih sestavkov ali poglavij v mono-
grafski publikaciji (COBISS tip 1.16 v 2.01, 2.02, 2.06,
2.16, 2.17, 2.20)
Pri verifikaciji zapisov s tipologijo 1.16 prestavljajo glav-
ni problem predvsem nadrejeni dokumenti, ker jim avtorji
često dodeljujejo tipologijo, ki glede na definicijo tipolo-
gij ni ustrezna. Pri obsežnih prispevkih v enciklopedijah
(4 ali več strani), le-ti dobijo tipologijo 1.16, vendar so
v primerjavi z objavljenimi poglavji v monografijah ne-
ustrezno ovrednoteni.
Verifikacija znanstvenih prispevkov na konferencah, ob-
javljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov
(COBISS tip 1.06 in 1.08 v 2.31 ali 2.32)
Pri verifikaciji znanstvenih prispevkov na konferencah bi
veljalo najprej ugotoviti, da se pri kreatorkah zapisov pre-
pogosto dogaja, da vnašajo tudi zbornike, ki ne ustrezajo
tej kategoriji. Večkrat gre za zbornike, ki vključujejo le ab-
strakte prispevkov in često tudi take, ki nimajo kode ISBN
in mednarodnega ali domačega strokovnega odbora.
Opozoriti bi veljalo tudi na zbornike, ki vključujejo
prispevke, ki jih posebej izbrani avtorji po izvedenih
konferencah posebej pripravijo in bi morali dobiti ugod-
nejšo tipologijo kot 1.08. Najbolj aktualen in kritičen je
primer publikacij iz serije NATO, kjer avtorji v pripravo
prispevkov vlagajo veliko znanstvenoraziskovalnega
dela.
Če je konferenčni prispevek objavljen kot elektronski vir,
ki mu ni mogoče dodeliti tipologije 2.31 ali 2.32, ostanejo
tovrstni prispevki nekategorizirani in so uvrščeni med
strokovna dela.
Elektronski viri, kot so npr. spletne strani konferenc, ki so
bile organizirane pred več leti, postopoma ugašajo.
Za vse prispevke s tipologijo 1.06 je za uspešno verifika-
cijo potrebno dokazilo, da je bil prispevek avtorja v resni-
ci vabljeno predavanje.
ZAKLJU^EK
Kljub v prispevku omenjenim problemom, ki se pojavlja-
jo pri verifikaciji bibliografskih enot raziskovalcev, lahko
zaključimo, da poteka postopek verifikacije v večini pri-
merov uspešno in da je sodelovanje med OSIC-i, kreator-
kami zapisov in avtorji zadovoljivo. Kadar pa ustreznega
soglasja ni, imajo OSIC-i na voljo svoje lastne ekspertne
skupine, ki skušajo ob sodelovanju z odgovorno osebo
OSIC-a ugotoviti ustreznost tipologije. Če ustreznosti
ni mogoče potrditi, o tem razpravljajo in podajo mnenje
znanstvenoraziskovalni sveti ved v okviru ARRS, vrhovni
“razsodnik” pa je znanstveni svet ARRS, ki o taki tipolo-
giji zapisa poda dokončno mnenje.
OSIC za naravoslovje ima tako poleg odgovorne osebe
in pomočnika na voljo tudi osem ekspertov z Univerze in
raziskovalnih inštitutov, s katerimi ob spornih primerih
uspešno sodeluje. Da bi zmanjšal število problematičnih
zapisov in tipologij, OSIC pripravlja s kreatorkami za-
pisov občasne sestanke, na katerih obe strani obravnavata
vse pri verifikaciji ugotovljene probleme.
Reference
[1] Adamič, Š. idr. (2003). Navodila za delo osrednjih specializiranih
informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v
Sloveniji, SAZU, 66 str.
[2] Seljak, T. (2005). Ročna ali računalniško podprta kategorizacija
znanstvenih publikacij?, Organizacija znanja, 10(1): 3–11.
[3] Seljak T.(2005). Bibliografija raziskovalcev v sistemu COBISS.
SI, Organizacija znanja, 10(4): 262–266.
[4] Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti
(2006). Uradni list RS, št. 39 (13. 4. 2006), Javna agencija za raz-
iskovalno dejavnost Republike Slovenije, 4221–4225.
[5] Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o kazalcih in merilih znan-
stvene in strokovne uspešnosti (2006). Uradni list RS, št. 106
(13. 10. 2006), Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republi-
ke Slovenije, str. 10745.
[6] Zapisnik sestanka z vodji OSIC-ev, IZUM Maribor, 13. 9. 2006, 5
str.