OZ 2006/4

107 / 136

M
225 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
2002. Od takrat poteka – večinoma v IZUM-u 2 – redakcija
tako dobljene začetne normativne baze podatkov SGC . V
IZUM-u je bilo medtem opravljeno tudi veliko drugega,
pretežno tehničnega dela. Baza podatkov SGC je bila junija
2006 vključena v COBISS/OPAC3; to naj bi omogočilo
širši slovenski javnosti vpogled v nastajanje geslovnika.
V primeru SGC gre za obsežen projekt, ki obsega veliko
različnih vidikov: od jezikovnih in vsebinskih do čisto
tehničnih in organizacijskih. Pomembno, če ne kar ključ-
no vlogo pri razvoju geslovnika ima redakcija. Le-ta
zahteva dobro poznavanje področij, ki jih zajema geslov-
nik, pretanjen občutek za jezik ter solidne izkušnje z vse-
binsko obdelavo. Od redakcije bo poleg osnovnega na-
bora izrazov, ki bo na voljo katalogizatorjem pri predmet-
nem označevanju, odvisna tudi vsestranska uporabnost
geslovnika v najrazličnejših primerih, na katere naletimo
pri predmetnem označevanju.
V nadaljevanju si bomo ogledali razvoj SGC predvsem z
vidika redakcije.
ZNA^ILNOSTI SGC
Za lažje razumevanje samega postopka redakcije ter ne-
katerih z njo povezanih vprašanj poglejmo najprej nekate-
re glavne značilnosti SGC:
• Ena od glavnih značilnosti SGC je postkoordinacija
(tj. značnice se oblikujejo brez dodajanja določil). Po
tem se SGC razlikuje od Searsa in LCSH , ki sta oba
predkoordinirana slovarja z bolj ali manj zapleteno
skladnjo.
• SGC je dvojezičen slovensko-angleški slovar, ki ima v
slovenskem delu sindetično strukturo.
• Značnice SGC pripadajo naslednjim skupinam faset:
občnim in lastnim imenom. Znotraj slednjih ločimo
fasete za osebna imena, rodbinska imena, imena kor-
poracij (vključno z imeni sestankov), zemljepisna
imena ter enotne naslove. Normativno bazo podatkov
SGC tvorijo v prvi vrsti zapisi za občna, rodbinska in
zemljepisna imena. Zapisi za te vrste značnic so tudi
glavni predmet redakcije. Kot občna imena se enako
kot v LCSH tudi v SGC obravnavajo nekatera lastna
imena (npr. imena božanstev, mitoloških in drugih
legendarnih bitij ter izmišljenih oseb, imena legendar-
nih in izmišljenih krajev itd.) ter čas in oblika.
• Značnice za občna imena so v naravnem jeziku, lahko
pa vsebujejo dodatke v oklepaju.
• Značnice za občna, rodbinska in pretežno tudi za zem-
ljepisna imena se oblikujejo v skladu z načeli SGC ,
preostale značnice pa po veljavnih katalogizacijskih
pravilih.
NA^ELA SGC
Redakcija SGC ne bi bila možna brez ustreznih navodil.
Le-ta so podana v obliki načel SGC (IZUM, 2006), ki jih
sestavljajo trije deli:
• Jezik za predmetno označevanje SGC, kjer so podana
navodila za izbiro in obliko značnice, za določanje
semantičnih odnosov med izrazi ter za opombe.
• Navodila za predmetno označevanje.
• Posebna navodila za redakcijo z LCSH ali RAMEAU.
Trenutno obstaja delovna različica načel SGC, ki jih spro-
ti oblikujemo in dopolnjujemo. Glavni viri, ki jih upo-
rabljamo pri pripravi načel SGC, so: Subject cataloging
manual: subject headings (Library of Congress, 2007c),
Guide d’indexation RAMEAU (Bibliothèque nationale
de France, 2004) ter ameriški standard Guidelines for the
construction, format, and management of monolingual
controlled vocabularies (National Information Standards
Organization, 2006).
Za metodologijo, ki jo uporabljamo pri razvoju SGC, je
značilno zgledovanje po LCSH ter v precejšnji meri tudi
po geslovniku Francoske nacionalne knjižnice RAMEAU4,
ki nam je kulturno dostikrat bližji kot LCSH. Težnja po
ohranitvi čim večje skladnosti z LCSH ali RAMEAU za-
deva tako načela kot samo strukturo geslovnika. Pri tem
pa je seveda pomemben kritičen odnos. Tako nam razne
posebnosti slovenskega jezika ter dejstvo, da gre pri SGC
za postkoordiniran pristop, dostikrat narekujejo drugačne
rešitve, kot so v LCSH ali RAMEAU.
REDAKCIJA SGC
Redakcija normativne baze podatkov SGC poteka v več
iteracijah. Trenutno preverjamo predvsem:
• ustreznost slovenske in angleške značnice, kar se tiče
izbire izraza zanjo in njene oblike,
• ustreznost in izčrpnost slovenskih neizbranih izrazov,
• ustreznost, potrebnost ali odvečnost opomb Opomba o
pomenskem obsegu in Splošno napotilo5,
• ter ustreznost odnosov med značnicami, kot so širši,
sorodni ali ožji izrazi.
V redakcijo sodi tudi dopolnjevanje geslovnika z novimi
izrazi. Za nove izraze, ki jih želimo uporabiti kot značni-
co, kreiramo zaenkrat večinoma kratke normativne za-
pise. Te zapise bomo v eni od prihodnjih iteracij redakcije
ustrezno dopolnili.
V vsak zapis, ki ga kreiramo ali redigiramo, dodamo
polje za povezavo z ustrezno značnico LCSH (če je
ustrezno, je lahko teh polj tudi več).