OZ 2006/4

85 / 136

M
203 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Izvleček
Knjižnična mreža univerz v Srbiji postaja zelo kompleksna. Poleg sedmih državnih univerz obstaja
v tem trenutku v Srbiji tudi sedem privatnih univerz. Privatne univerze so realnost, kot so realnost
tudi številne spremembe, ki se bodo najverjetneje zgodile tudi na državnih univerzah. Nov in celo-
vit koncept knjižnične mreže univerz v Srbiji trenutno ne obstaja, vendar je povsem jasno, da se
glavne smeri razvoja nove knjižnične mreže univerz morajo začeti od ponovne konceptualizacije
obstoječe mreže, ustvarjanja repozitorija znanstvene literature, oblikovanja univezitetnega portala,
razvoja knjižničnih izobraževalnih programov in moderne referalne službe.
Ključne besede
državne in privatne univerze, VBS, KOBSON, standardi za akreditacijo
Abstract
The network of university libraries in Serbia is becoming increasingly more complex. At the mo-
ment, Serbia has seven state universities and just as many private universities. Private universities
are as real as the many changes likely to happen in state universities. We do not have a new and
concise concept for a university library network in Serbia at the moment, but it is clear that the
development should mainly be focused on the re-conceptualisation of the existing network, the
creation of a repository of scientific literature, the design of a university portal and the development
of library education and training programmes as well as modern reference services.
Keywords
state and private universities, VBS, KOBSON, accreditation standards
Raznovrstnost visokošolskega izobraževanja v Srbiji, ki je
zadnjih deset let v močni eskpanziji zaradi velikega števila
privatnih univerz, bi si zaslužila sama po sebi eno posebno
proučevanje, tako s sociološkega kot tudi s širšega, kulturne-
ga stališča. Poleg sedmih državnih univerz je v tem trenutku
v Srbiji tudi sedem privatnih univerz, različnih tako po
velikosti kot tudi po teritorialni razprostranjenosti (državne
univerze – dve v Beogradu, po ena v Novem Sadu, Nišu,
Kragujevcu, Kosovski Mitrovici in poslednja, ustanovljena v
Novem Pazarju, 30. oktobra 2006; privatne univerze – pet v
Beogradu, po ena v Novem Sadu in ena v Novem Pazarju).
Za Srbijo je odpiranje tolikšnega števila privatnih univerz
svojevrsten pojav. To gibanje lahko opazujemo vsaj v dveh
kontekstih. Bistveno prestrukturiranje državnih univerz se je,
po mišljenju mnogih, odvijalo preveč počasi. Na drugi strani
je tudi proces sprejemanja pravne regulative o višjem in
visokem šolstvu tekel počasi. V takšnih okoliščinah ni čud-
no, da smo v Srbiji v kratkem času dobili sedem privatnih
UNIVERZE V SRBIJI MED SPREMEMBO IN PRIVATNO POBUDO
A KJE SO KNJIŽNICE?
Bogoljub Mazi}
Univerzitetna knjižnica
“Svetozar Markovi}”,
Beograd
Kontaktni naslov:
mazicbg
univerz, prav toliko, kot je bilo v celotni, 150-letni zgodovini
visokošolskega izobraževanja odprtih državnih univerz. Za-
kon o visokošolskem izobraževanju, ki je po nekaj najavah
in sprejemanjih razglašen pred dobrim letom, tudi danes
plava po dokaj nemirnih vodah uvajanja (implementacije),
saj še vedno niso sprejeti vsi podzakonski akti, potrebni za
njegovo polno sprejetje.
Srbija je bila ena od redkih držav v regiji, ki je več let gojila
tradicijo specializiranih univerzitetnih knjižnic. Univerze v
Beogradu, Nišu in Kragujevcu imajo specializirane univer-
zitetne knjižnice, ker so se po vzoru Univerzitetne knjižnice
Univerze v Beogradu (ta je že leta 1926 dobila prvo na-
mensko grajeno zgradbo) po ustanovitvi univerz v Nišu in
Kragujevcu povzele isti model. Knjižnično mrežo teh univerz
sestavljajo fakultetne knjižnice in univerzitetna knjižnica.
Celo Univerza v Novem Sadu je več let načrtovala izgradnjo
univerzitetne knjižnice, čeprav je Knjižnica Matice Srbske
uspešno opravljala delo visoko specializirane knjižnične