76 / 136
194
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
te oblikuje več knjižnic, že usposobljeni strokovnjaki se
razporejajo na druga delovna mesta v administraciji ali
pa se specializirani strokovnjaki iz enega področja pre-
razporejajo na delo na drugem področju, za katerega niso
kvalificirani ipd. Ni razumevanja za nadaljevanje dela v
sistemu COBISS, zato je nekaj univerzitetnih enot odpo-
vedalo sodelovanje v njem. Z drugimi besedami, smer, v
katero se želi usmeriti knjižnični informativni sistem na
Univerzi, je povsem nasprotna razvojnim smernicam v
razvitem svetu na tem področju. Zaradi zadovoljevanje
formalnih zahtev (potrebe, da ima vsaka univerzitetna
enota svojo knjižnico) se razsipava in neracionalno izko-
rišča kadrovski potencial.
Stališča in argumentirana opozorila knjižničarskih stro-
kovnjakov se ne upoštevajo. Niti napeljevanje na proces
povečevanja knjižnic, glede na to, da male knjižnice s
svojimi viri (resursi) niti približno ne morejo zadovoljiti
rastočih zahtev uporabnikov, ni sprejeto z razumevanjem.
Tako se je zgodilo to, kar si v strokovni javnosti celo s
težavo predstavljamo kot možno – da najbolj izobražene
in najbolj kvalificirane strokovnjake iz razvitih knjižnic
odtegujejo od najbolj kompleksnih opravil in jih praktič-
no napotijo na dežurstvo v neko od teh ustanovljenih in
nerazvitih (praktično priročnih) knjižnic, medtem ko ma-
tična knjižnica ostaja brez kadra in brez možnosti kakšne
zamenjave. Na ta način je samo Univerzitetna knjižnica
ostala brez šestih bibliotekarjev od devetih, kar se zelo
negativno odslikava na kakovosti storitev in prevzetih
obveznosti v knjižničnem informacijskem sistemu Črne
gore.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
KADRA
V Črni gori še ni bilo in niti sedaj še ni možnosti za redno
izobraževanje knjižničnega kadra na nobeni stopnji izo-
braževanja, tako da prevladujočo obliko strokovnega
usposabljanja predstavlja strokovni izpit, po obsegu in
kvalifikaciji zelo blizu pojmu prekvalifikacije, s katero
bodoči knjižničarji lahko spoznajo osnovne pojme in
dobijo teoretično osnovo za ukvarjanje z izbranim po-
klicem. Zakonska odredba iz sredine druge polovice
prejšnjega stoletja o obveznem opravljanju izpita je bila
z vidika dvigovanja kakovosti storitev v naših knjižnicah
upravičena in zadostna, danes pa je izgubila svoj smisel,
vsaj kar se tiče tega tipa knjižničarja. Prvič, programske
vsebine strokovnega izpita niso bile spremenjene že več
desetletij, in drugič, takšni izpiti ne jamčijo skoraj nika-
kršne izobrazbe za veljavno ukvarjanje s knjižnično-in-
formacijsko dejavnostjo na Univerzi.
Danes je v knjižnicah Univerze Črne gore zaposleno
zelo majhno število tistih, ki so se za ta poklic opredelili
v času svojega rednega šolanja v drugih okoljih bivše
države. Eden od njih je obiskoval dodiplomski študij v
Sarajevu, dva podiplomski študij v Sarajevu, Zagrebu in
Beogradu. Vendar je večina knjižničarskega osebja kon-
čala neko drugo srednjo ali višjo šolo ali fakulteto in se
je z opravljenim strokovnim izpitom ali brez njega opre-
delila za ta poklic. Glede na to, da so se med knjižničarji
z visoko izobrazbo našli poleg filologa še trije z diplomo
– matematik, programer in inženir, takšen način anga-
žiranja kadra ne bi bil ugoden niti v primeru, da bi bilo
mogoče v Črni gori specialistično podiplomsko izobraže-
vanje za ta poklic. Znano je, da se na ta način v razvitem
svetu dobijo predmetni specialisti, dobri poznavalci kon-
kretne znanstvene discipline na eni strani in knjižnično-
informacijske dejavnosti na drugi strani, ki so sposobni
ovrednotiti informacije in so lahko prvi posredniki med
virom informacij in uporabniki.
SKLEP
Visokošolsko knjižničarstvo v Črni gori je razpeto med
spoznanji o tem, kako bi moralo biti, in vpeto v ozek
ovratnik, ki mu ga je skrojila akademska skupnost, zno-
traj katere deluje. Brez sredstev in brez razumevanja za
uresničene napore je prepuščeno sebi, vendar tudi onim,
ki ga ne vidijo tako, kot da je potrebno in da se izplača. V
takšnih okoliščinah doseženi skromni rezultati, predvsem
avtomatizacija knjižničnega poslovanja, vzajemna kata-
logizacija v okviru sistema COBISS in izdelava inicialne
knjižnične baze raziskovalcev v Črni gori, niso mogli biti
pomembni. Vendar predpostavljamo, da takšno stanje ne
more dolgo trajati, saj bolonjski proces, ki ga je tudi ta
Univerza podpisala, vsaj posredno definira knjižničarstvo
kot del učnega in znanstvenega procesa. Lucidno Mak-
dugalovo predvidevanje, da so “največja nevarnost […]
predstavniki uprave ali vodje, ki v tekmi po povečanem
vpisu študentov in zmanjšanju stroškov po posamezniku
popolnoma zanemarjajo pomembnost informacijske pod-
pore”, vsaj v našem primeru ni ostalo samo predvidevanje
in grožnja …
Reference
[1] Brophy Peter (2005).
Biblioteke u 21. vijeku ,
Beograd: Clio, 273
str.
[2] Vraneš, Aleksandra (2004).
Visokoškolske biblioteke,
Beograd,
Konzorcijum TEMPUS projekta UMI JEP, 16059-2001, Univer-
zitetska biblioteka ″Svetozar Marković″; Narodna i univerzi-
tetska biblioteka Republike srpske; Banja Luka, 347 str.
[3] Vukčević, Zdravko (2003).
Biblioteka budućnosti u viziji savre-
menika
, Podgorica, Bibliološki glasnik, I, 1–2: 125–135.
[4] Petrak, Jelka; Aparac-Jelušić, Tatjana (2005).
Knjižnice na Hrvat-
skim sveučilištima – tradicija i promjene,
Zagreb: Vjesnik biblio-
tekara Hrvatske, (48) 1: 13–30.