OZ 2006/4

189

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

knjižnice je bilo na dan vzpostavitve 22.437 bibliograf-

skih zapisov.

Na začetku leta 2003 so Univerza Črne gore, Ministrstvo

za šolstvo in znanost ter IZUM še enkrat potrdili oboje-

stranski interes za nadaljevanje sodelovanja pri izgradnji

avtonomnega knjižničnega informacijskega sistema Črne

gore v programskem okolju COBISS, kot tudi za vključe-

vanje vseh visokošolskih knjižnic v ta sistem. Na pobudo

Univerzitetne knjižnice, ki je koordinirala vse aktivnosti,

je Univerza zaprosila IZUM, naj v sistem vključi 8 vi-

sokošolskih knjižnic. Vendar sta bili dve knjižnici zaradi

slabe kadrovske in tehnološke opremljenosti iz tega

predloga izpuščeni (Knjižnica Zgodovinskega inštituta v

Podgorici in Knjižnica Fakultete za dramske umetnosti v

Cetinju).

IZUM je tem knjižnicam v okviru slovenskega donator-

skega programa v novembru 2003 namestil potrebno in-

formacijsko-komunikacijsko opremo, v okviru vladnega

programa tehnične in razvojne pomoči Jugovzhodni Ev-

ropi pa je izpeljal v Mariboru in Podgorici usposabljanje

enega knjižničarja za delo v sistemu COBISS, nakar so

bile vzpostavljene testne verzije za usposabljanje knjižni-

čarjev v programskem okolju COBISS.

V juniju 2004 so Ekonomska, Pravna, Pomorska in Na-

ravoslovno-matematična fakulteta sklenili posamične

dogovore z Izumom, medtem ko je Filozofska fakulteta

sklenila ta dogovor v drugi polovici leta 2005. Knjižnica

Medicinske fakultete je po preizkusni dobi izključena

iz sistema, ker je uprava te fakultete zavrnila podpis

tega dogovora, tako da ima danes, razen Univerzitetne

knjižnice, ki ima večino knjižničnih funkcij avtomatizi-

ranih (OPAC, izpisi, izposoja, izdelava bibliografij pre-

davateljev in raziskovalcev), status polnopravnih članic

v nacionalnem knjižničnem informacijskem sistemu

COBISS.CG

še 5 visokošolskih knjižnic. Na strežniku

Univerzitetne knjižnice so nameščeni lokalni katalogi

vseh teh knjižnic.

Kljub vsej vztrajnosti Univerzitetne knjižnice za začeti

proces avtomatizacije knjižničnega poslovanja in po-

vezovanja visokošolskih knjižnic v skupni nacionalni

knjižnični informacijski sistem –

COBISS.CG

dolgo časa

ni bilo zanimanja. Danes je, z ozirom na zelo slabo ka-

drovsko strukturo in popolno odsotnost strokovnega ka-

dra v večini preostalih knjižnic, kljub občasni deklarirani

zainteresiranosti zanje pristojnih ustanov, zelo težko pri-

čakovati neke večje premike na tem nivoju (delo v večini

teh knjižnic opravljajo študenti, tajnice, vodje študentskih

služb ali ljudje s srednješolsko izobrazbo).

SKLEP

Čeprav je po dokumentih reformiranega črnogorskega

sistema visokošolskega izobraževanja, knjižnično-infor-

macijska dejavnost eden od parametrov za merjenje in

evalvacijo kakovosti študijskih programov in, prav zaradi

tega, eden od pogojev za akreditacijo univerz in drugih

akademskih institucij, je zavest o njeni vlogi in značaju,

takšen je vtis, še vedno globoko potlačena in še vedno

sodi v nekakšne obrobne administrativne službe in dejav-

nosti. Zaradi tega bi danes, ko reorganizirana črnogorska

državna univerza že večino svojih študijskih programov

izpelje v duhu sodobnih evropskih procesov, obenem

pa Črna gora v maju 2007 na Ministrski konferenci v

Londonu pričakuje polnopravno članstvo v Komiteju za

visokošolsko izobraževanje in raziskovanje (CDERS) in

v bolonjski skupini Follow-up, korenita reorganizacija

knjižnično-informacijske dejavnosti morala biti eden nje-

nih najpomembnejših nalog. Ob upoštevanju knjižnične

prakse in rešitev v Evropi in v razvitem svetu ter ob upoš-

tevanju svojih interesov, bi bilo treba končno že sprejeti

strategijo razvoja in definirati odgovarjajoči model te

dejavnosti oziroma medsebojni odnos in prerazporeditev

knjižničnih služb in storitev na Univerzi Črne gore. V

skladu s tem bi bilo treba odrediti mesto, pristojnosti in

funkcijo Univerzitetne knjižnice v sistemu črnogorskih

visokošolskih knjižnic in v okviru Univerze Črne gore.

Pri tem bi, z ozirom na zelo slabe razmere v skoraj vseh

pogledih te dejavnosti, morali najprej zagotoviti določene

infrastrukturne osnovne pogoje (struktura in izobrazba

kadra, prostor, oprema itd.) in ne nazadnje, definirati in

urediti sistem njenega financiranja.

V skladu z integracijskimi procesi na Univerzi Črne gore

in globalnimi usmeritvami na tem področju se zdi, da bi

bilo najbolj optimalno izpeljati integracijo celotnega čr-

nogorskega visokošolskega knjižničnega informacijskega

prostora v enoten sistem, da bi čim bolj racionalno in čim

bolj uspešno zadostili potrebam in zahtevam akademske

in znanstvene skupnosti in da bi se omogočile nove mož-

nosti sodelovanja z drugimi knjižnicami in institucijami

zaradi večje učinkovitosti pri delu in napredovanja celo-

tne dejavnosti. S povezovanjem kadrovskih in drugih

potencialov in koordinacijo knjižničnih proizvodov in

storitev bi se knjižnice lahko aktivneje in bolj kakovostno

vključile v sam znanstvenoraziskovalni proces in postale,

kot v drugih sredinah, njegova opora in podpora.

Opombe

Poleg Univerze v Črni gori, ki je edina državna univerza, v okviru

katere deluje 18 fakultet, 2 samostojna študijska programa in 3

inštituti, je po reformi visokošolskega izobraževanja v Črni gori