OZ 2006/4

187

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

Današnji normativni okvir, ki ureja dejavnost in vlogo

visokošolskih knjižnic, je že zdavnaj presežen

Zakon o

knjižnični dejavnosti

iz leta 1977, v katerem niso nepo-

sredno omenjene; potem spremembe in dopolnila tega

zakona iz leta 1988, po katerih Univerzitetna knjižnica

kot matična knjižnica strokovno nadzoruje delo knjižnic v

sestavi visokošolskih organizacij;

Standardi za univerzi-

tetne knjižnice v Jugoslaviji

iz leta 1975;

Zakon o visoko-

šolskem izobraževanju

, ki na to področje sega s podelje-

vanjem licenc ustanovam visokošolskega izobraževanja,

kjer je knjižnica eden od parametrov za izdajanje licence

(25. člen) in skozi študentske pravice za uporabo knjižni-

ce (92. člen), ter

Statut Univerze Črne gore

Medtem ko je bila knjižnično-informacijska dejavnost

na Univerzi Črne gore do reforme visokošolskega izob-

raževanja, v odvisnosti od vrste knjižnice, regulirana z

najvišjimi pravnimi akti Univerze, fakultet in inštitutov,

je v novih reformnih aktih povsem obrobna. Organizacija

in poslovanje knjižnic v sestavi organizacijskih enot nista

z ničimer definirana in urejena.

Položaj Univerzitetne knjižnice se je tudi formalno-pra-

vno in bistveno poslabšal. Na primer, do tedaj enako-

pravna članica Univerze, ki je imela formalno polno avto-

nomijo pri načrtovanju in izvrševanju svoje dejavnosti in

svoje predstavnike v vseh telesih in organih Univerze, v

novem reformnem

Zakonu o visokošolskem izobraževanju

ni niti omenjena. V Statutu Univerze je, skupaj s Službo

za vzdrževanje objektov in Centrom informacijskega

sistema, definirana kot notranja organizacijska enota

Univerze, ki se oblikuje z namenom, da se ustvarijo skup-

ne dejavnosti Univerze, katere delovno področje, način

vodenja in upravljanja kot tudi druga za delo pomembna

vprašanja odreja Upravni odbor Univerze na predlog rek-

torja (62. člen). V spremembah in dopolnitvah

Statuta

tem enotam dodan tako Rektorat

kot tudi klavzula, da

njihovega vodjo imenuje rektor.

S sprejetjem Odločbe o organiziranju notranjih organi-

zacijskih enot (31. 5. 2004) je Univerzitetna knjižnica

formalno izločena iz znanstvenoraziskovalnega procesa

in prepuščena sama sebi, medtem ko akt o delovnem

področju in napovedani reorganizaciji še zmeraj ni spre-

jet. Brez predstavnika v telesih in organih Univerze je

praktično na obrobju vseh oblik akademskega dela in

odločanja. Črnogorska akademska skupnost je, navkljub

prizadevanjem Univerzitetne knjižnice, da se njeno mesto

in vloga ponovno opredelita in okrepita, tudi to pot poka-

zala nerazumevanje in nezainteresiranost za ta v razvitem

svetu zelo pomemben segment in oporo učno-izobraže-

valnemu in raziskovalnemu delu.

Toda na osnovi dosedanjih delnih rešitev in izkušenj se

ponuja sklep, da status in razvoj knjižnic na Univerzi

Črne gore nista sledila (in tudi danes ne sledita) nika-

kršnim predpisom, niti pozitivni praksi drugih knjižnic,

temveč sta bila odvisna izključno od osebnih stališč ak-

tualnih univerzitetnih uprav in od njihovega razumevanja

te dejavnosti, zaradi česar le-ta nikoli ni imela ustreznega

mesta in ni bila nikoli predmet strateškega planiranja in

sistemskega pristopa.

Kot posledica takšnih rešitev na Univerzi Črne gore se

danes, v nasprotju s principi racionalizacije in integraci-

je, z ustanavljanjem novih študijskih programov in fakul-

tet povečuje število malih in neodvisnih knjižnic, in da

bo presedan še večji, se te knjižnice ločujejo od že obsto-

ječih in afirmiranih knjižnic, in to pogosto celo v okviru

istega prostora ali objekta. Podatek je še bolj ilustrativen,

če se vzame v obzir, da so vse visokošolske knjižnice v

glavnem univerzitetnem mestu – Podgorici, to pomeni, da

jih je 10 razporejenih na vsega skupaj 1000 m

. Da bi bil

paradoks še večji, si novonastale knjižnice zagotavljajo

kadre s prerazporeditvijo že tako neustreznega kadrov-

skega potenciala Univerzitetne knjižnice, brez njenega

vedenja in soglasja, s čimer so, samo za primer, od 10

bibliotekarjev in višjih knjižničarjev ostali samo štirje, s

težnjo, da se le-ti še ponovno razporejajo.

Namesto da se vzporedno z izpeljavo reformnih procesov

na področju visokošolskega izobraževanja, položaj viso-

košolskega knjižničarstva sistemsko okrepi in podpre in

da se njegova vloga prilagodi navonastalim okoliščinam,

je v praksi prišlo do njegove stagnacije v razvoju in še

večje marginalizacije. Danes, tri leta po reformi Univerze,

se v popolnoma decentraliziranem knjižničnem infor-

macijskem sistemu, s knjižnicami, ki imajo pogosto več

specializiranega kadra kot osrednja knjižnica in ki v vseh

pogledih knjižnične dejavnosti delujejo samostojno in

neodvisno, v odsotnosti sistemskih in strateških razvojnih

načrtov, od časa do časa se oblikuje stališče, po katerem

naj bi Univerzitetna knjižnica, v vlogi nekakšne osrednje

službe, morala upravljati knjižnice organizacijskih enot

Univerze in jim zagotavljati in procesirati gradnjo, če bi

bile za to zainteresirane in če bi zagotovile sredstva! Vse

pa pri tem ostane, nezapisano, neusklajeno, nenormirano

in sistemsko neurejeno, medtem ko se v tem času Univer-

zitetna knjižnica razkraja v vseh ozirih …

Na Univerzi Črne gore poleg Univerzitetne knjižnice

danes deluje 10 knjižnic v okviru posameznih fakultet (ali

več fakultet) in tri knjižnice znanstvenih inštitutov, ki so

upravno-organizacijske enote svojih matičnih ustanov.

Knjižnično-informacijska dejavnost v sestavi organiza-

cijskih enot univerze zastopana je v eni knjižnici, kar

ima niz prednosti v odnosu na organizacijski model, po

katerem se ta dejavnost odvija v več različnih knjižnicah.

Med knjižnicami obstajajo velike razlike, gledano z vseh

vidikov knjižnične dejavnosti: glede na velikost fonda