OZ 2006/4

186

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

Na osnovi analize njenega delovanja od ustanovitve do

leta 2001 je mogoče sklepati, da so bili skoraj vsi parame-

tri njenega dela (število in vrsta zaposlenih, prostor, opre-

ma, stroritve, službe, proizvodi idr.) pod normo predvide-

nih standardov za knjižnice univerz tedanje Jugoslavije

in da v resnici nikoli ni imela tiste vloge in značaja, ki je

definiran z različnimi normativno-pravnimi akti, v okviru

katerih je morala delovati.

Šele tekom leta 2001 je Univerzitetna knjižnica, v skladu

s predpisano vlogo in nalogami, začela dajati pobude,

usmerjati in koordinirati razvoj visokošolskih knjižnic,

predlagati ustanavljanje knjižničnih služb v sestavi posa-

meznih fakultet ali integracijo manjših v večje knjižnice

zaradi racionalizacije in učinkovitosti pri delu, izobraže-

vati in izpopolnjevati kadre v skladu z novim informa-

cijskim okoljem, avtomatizirati poslovanje in povezovati

knjižnice v nacionalni knjižnični informacijski sistem

(COBISS.CG)

, spoštovati knjižnične in druge standarde,

popolnjevati delovna mesta in opravljati razne druge

aktivnosti z delovnega področja osrednje matične knjižni-

ce,

pri čemer je imela znaten uspeh vse do reforme Uni-

verze in sprejetja novih zakonskih in podzakonskih aktov

o visokem šolstvu in Univerzi; takrat je bila knjižnica s

spremembo v notranjo organizacijsko enoto Univerze v

resnici prepuščena sama sebi, brez definiranega mesta,

vloge in smernic za nadaljnji razvoj.

Čeprav so se, od časa do časa, v vodstvenih in upra-

vnih strukturah Univerze pojavljale ideje o povezova-

nju nekaterih knjižnic z Univerzitetno knjižnico ali o

funkcionalnem povezovanju knjižničnih proizvodov in

storitev in vzpostavljanju povezanega knjižničnega siste-

ma Univerze zaradi optimalnega zadovoljevanja potreb

uporabnikov in racionalizacije knjižničnega poslovanja,

še posebej koordinirane nabave knjižničnega gradiva in

razvoja zbirk, je najpogosteje vse ostalo pri idejah, ki se

v praksi niso uresničile. Res je Univerzitetna knjižnica

občasno, kadar so to dovoljevali materialni pogoji in ka-

dar je za to obstajal interes, koordinirala nabavo tujih (v

obdobju 1997–1999) in domačih časopisov (v obdobju

2001–2003), vendar usmerjene nabave knjižničnega gra-

diva, s katero bi se zagotavljalo sistematično, racionalno,

enakomerno in načrtno oblikovanje knjižničnih zbirk in

kakovosten pristop k skupnim knjižničnim virom Uni-

verze nikoli ni bilo. Med knjižnicami tako nikoli ni bil

vzpostavljen kakršen koli dolgoročni vidik sodelovanja,

niti ni na noben nivoju – v okviru nacionalne knjižnične

skupnosti ali Univerze – delovalo kakšno strokovno telo,

komisija ali sekcija, ki bi se ukvarjala z visokošolskim

knjižničarstvom, niti ni bilo sodelovanje tema neke širše

razprave, znanstvenega ali strokovnega srečanja.

Univerzitetna knjižnica je, čeprav najpogosteje sama

predmet polemik o svoji ukinitvi ali pridruževanju na-

cionalni ali neki drugi knjižnici, kadar so ji ti pogoji

dovoljevali, spodbudila potrebo sodelovanja med knjižni-

cami. Tako je zaradi njenega vztrajanja uprava Univerze

sprejela povezovanje visokošolskih knjižnic v enoten

nacionalni sistem –

COBISS.CG,

v okviru katerega danes

deluje 9 knjižnic, od tega 6 visokošolskih. Poleg tega,

kljub začetni nezainteresiranosti, se je v koordinaciji

Univerzitetne knjižnice na začetku tega leta začela iz-

delava registra raziskovalcev, raziskovalnih organizacij in

projektov na Univerzi Črne gore v univerzalni aplikaciji

E-CRIS, ki jo je razvil Institut informacijskih znanosti

(IZUM) na osnovi lastnih izkušenj pri razvoju informa-

cijskega sistema o raziskovalni dejavnosti Slovenije.

skladu s tem koordinira tudi izdelavo osebnih bibliografij

raziskovalcev z Univerze Črne gore, ki jo je sprejela ve-

čina knjižnic, za zdaj na nivoju ideje, z ozirom na to, da

je samo Univerzitetna knjižnica začela izdelovati prve

bibliografske zapise.

Žal Univerzitetna knjižnica v svojih prizadevanjih nima

podpore večine visokošolskih knjižnic, ki se ukvarjajo s

seboj in s svojimi problemi ter so pogosto nastopale z na-

sprotnih pozicij in v nekaterih primerih zagovarjale celo

prevzemanje vloge osrednje univerzitetne knjižnice ali

vsaj ločitev in osnovanje malih in neodvisnih knjižnic.

Visoko{olske knjižnice in reforma visoko{ol-

skega izobraževanja

Pričakovanja visokošolskih knjižnic, še posebej Uni-

verzitetne knjižnice, so bila po reformi visokega šolstva

velika, o čemer govori dejstvo, da se je pozornost ob pri-

pravah na reformo prvikrat posvečala izgradnji odgovar-

jajoče infrastrukture in posodabljanju posamičnih vidikov

knjižnične dejavnosti v skladu s podobnimi procesi v

okolju (izgradnja zgradbe, v kateri bi bila, med drugim,

Univerzitetna knjižnica, avtomatizacija in vključevanje

knjižnic v sistem

COBISS.CG,

boljša kadrovska politika

in izobraževanje kadrov, naročanje elektronskih baz po-

datkov ipd.).

No, na žalost, spremembe v nacionalnem sistemu viso-

košolskega izobraževanja niso povzročile spremembe

organizacije in načina dela visokošolskih knjižnic, pri-

lagajanje in preoblikovanje knjižničnih služb in storitev

s skladu z reorganizacijo, cilji in potrebami Univerze,

tako da tudi danes, z manjšimi spremembami, izvajajo

tradicionalno vlogo nabave, shranjevanja in posredovanja

knjižničnega gradiva, medtem ko so v sistemu upravlja-

nja in organizacije Univerze na samem robu njenega zani-

manja. Črnogorska akademska skupnost žal ni niti tokrat

prepoznala in razumela njihove potencialne vloge v vse

zahtevnejših in zapletenejših procesih učenja, poučevanja

in raziskovanja.