63 / 136
M
181
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Unescova skupina je predlagala načrt (angl.
roadmap
) za
ponovno izgradnjo znanstvenega in tehnološkega potenci-
ala BiH s tremi splošnimi srednjeročnimi cilji za obdobje
do leta 2015: usposobitev nove generacije bosansko-her-
cegovskih znanstvenikov (na domačih in tujih univerzah),
razvoj mreže raziskovalnih infrastruktur v državi (eks-
perimentalna oprema, računalniki, informacijske mreže,
knjižnice) skladno z mednarodnimi standardi; ter obnova
vlaganj v industrijsko raziskovanje na izbranih področjih
(predvsem na tistih, ki so usmerjena v izvoz).
Po ustrezno utemeljeni analizi obstoječega stanja in po
politični odobritvi smo septembra leta 2006 dobili do-
kument z naslovom “Strategija znanstveno-tehnološkega
razvoja BiH” (ki ga je naročilu Državne komisije za
sodelovanje z Unescom izdelala Akademija znanosti in
umetnosti Bosne in Hercegovine). Njegove učinke bomo
občutili šele, ko ga bo sprejela oblast na ustrezni ravni.
Obenem je že pripravljen tudi okvirni zakon o visokem
šolstvu na državni ravni, ki pa na žalost ni uspel priti sko-
zi parlamentarno proceduro še pred volitvami, bi se pa to
moralo zgoditi do naslednjega šolskega leta. Torej, stvari
so se premaknile z začetne točke.
Ugotovitve in priporočila omenjene Unescove ekspertne
skupine, pa tudi stališča, na katerih je utemeljena in za
katera se zavzema Strategija, dajejo izjemno kakovosten
presek stanja bosansko-hercegovske znanosti in tehno-
logije ter s tem opozarjajo na alarmantnost nadaljevanja
takih razmer. Podaljševanje stagnacije na tako nizki ravni
prinaša zanesljiv padec, kar najbolj prepričljivo pona-
zarjajo razmere v visokem šolstvu. Ob pomanjkanju
pedagoškega kadra, pomanjkanju denarja in premajhnem
številu študentov se kaže neizogibna reforma v skladu z
bolonjskim procesom kot zelo zapletena naloga. Za pri-
mer, omenjeni proces zahteva od visokošolskih učiteljev,
da so le polovico svojega delovnega časa učitelji, drugo
polovico pa naj bi posvetili raziskovanju. V tem trenutku
je to skoraj nemogoče, saj v naši državi ni dovolj ustrez-
nih projektov, sodelovanje z EU pa je šele na začetku,
zato ni izključeno, da bo ugled naših univerz še naprej
padal in da bodo njihove diplome vse manj vredne.
Upajmo, da do tega le ne bo prišlo.
Kar zadeva knjižnice, še posebej visokošolske, je njihova
vloga vsekakor zelo pomembna in bo vse pomembnejša.
Poleg klasičnih nalog bodo morali knjižničarji odgovoriti
na izzive, ki jih prinaša nova znanstvenoraziskovalna
infrastruktura; njene glavne značilnosti narekujejo tehno-
loški skoki na področju telekomunikacij in računalnikov,
a tudi globalizacija. Posodabljanje fondov, baz podatkov
in vseh drugih podatkov, ki se stekajo v knjižnico, bo
postalo prava tekma s časom. Novo bo tudi to, da bodo
številne knjižnice postale kraj pridobivanja relevantnih
podatkov o znanosti, raziskovanjih in razvojnih projektih,
vse te informacije pa bodo morale biti dosledno ažurirane
in stalno dostopne, ker bodo le pod tem pogojem sploh
relevantne. Zato je treba izboljšati informacijsko in ka-
drovsko infrastrukturo, zagotoviti naročila za relevantne
podatkovne baze in informacijske vire in na ta način pod-
preti naše znanstvene delavce, raziskovalce in študente.
Analiza znanstvenoraziskovalnega dela je posnela stanje
v državi, prvi korak pa bomo naredili, če bomo sposobni
omogočiti in zagotoviti transparentnost bibliografskih
kazalcev znanstvene, strokovne in pedagoške uspešnosti
v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah.
Enega od bistvenih pogojev za obnovo znanstvenorazi-
skovalne in raziskovalno-razvojne dejavnosti je ustrezna
razvitost institucij raziskovalne infrastrukture. V BiH šele
nastaja kakovosten register raziskovalcev, institucij, pro-
jektov in infrastrukturnih naložb (katerih operativni del
je zaupan NUBBiH, sodelovale pa bodo tudi vse univer-
zitetne/fakultetne knjižnice). Pred nekaj dnevi, 21. no-
vembra 2006, je bila na Akademiji znanosti in umetnosti
BiH predstavitev sistema “Register znanstvenih institucij,
znanstvenih kadrov, znanstvenih projektov in infrastruk-
turnih vlaganj”. Obstoječi kooperativni online bibliogra-
ski sistem in servisi (COBISS), ki zajema tudi dostop
do sociometričnih baz, še čaka na ustrezno umestitev
(državno financiranje in širši dostop do številnih drugih
podatkovnih baz). Tretjo infrastrukturno institucijo pa bi
morala predstavljati bosansko-hercegovska raziskovalna
akademska mreža (BIHARNET).
“Strategija znanstveno-tehnološkega razvoja BiH” opre-
deljuje: “Za informacijsko družbo, ki podpira razvoj,
temelječ na znanju, sta knjižnično-informacijski sistem in
informacijski sistem znanstvenoraziskovalne dejavnosti
pomembna infrastruktura, brez katere si ni mogoče pred-
stavljati sodobnega šolstva, znanosti in raziskovanja, kot
tudi ne tehnološkega in ekonomskega razvoja. Potrebo
po preiskovanju različnih podatkovnih baz in kataložnih
zapisov lahko najučinkoviteje zadovoljimo z integriranim
knjižničnim sistemom, ki zajema vse tipe knjižnic”.
Bistven je dodatek: “Referenčni model takšnega sistema z
multifunkcionalnimi bazami podatkov je prav COBISS”.
V BiH po zadnjih podatkih deluje sedem univerzitetnih
knjižnic (Sarajevo, Vzhodno Sarajevo, Banjaluka, Tuzla,
dve v Mostarju, Bihač, knjižnica Univerze v Zenici pa
je še v formiranju). Štiri univerzitetne knjižnice imajo
dvojno funkcijo (splošne in univerzitetne). Fakultetnih
knjižnic je 86. Različna stopnja razvitosti visokošolskih
knjižnic je v razponu od takih z zelo bogatimi zbirkami,
s strokovno usposobljenimi kadri, z razvito informacij-
sko strukturo (primer je knjižnica Ekonomske fakultete
Univerze v Sarajevu) do takih, ki imaja zastarele zbirke
in slabo informacijsko podporo. Ob visokošolskih knjiž-
nicah imajo zelo pomembno mesto specialne knjižnice,