OZ 2006/4

60 / 136

178 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Izvleček
Programska oprema v bolgarskih univerzitetnih knjižnicah ni enotna. V okviru programa PHARE
se je pred leti začel projekt vzajemnega kataloga bolgarskih univerzitetnih knjižnic. Zveza univer-
zitetnih knjižnic pripravlja skupno strategijo razvoja in si prizadeva za vključitev v mednarodne
knjižnične informacijske mreže.
Ključne besede
univerzitetne knjižnice, vzajemni katalog, Zveza univerzitetnih knjižnic
Abstract
The software used in Bulgarian university libraries is not unified. Some years ago, as a part of the
PHARE programme, a project was launched to create a union catalogue of Bulgarian university
libraries. The Association of University Libraries is preparing a common development strategy and
is working towards its inclusion into international library information networks.
Keywords
university libraries, union catalogue, Association of University Libraries
V zadnjih nekaj letih je sodobna informacijska in komuni-
kacijska tehnologija zelo vplivala na univerzitetne knjiž-
nice v Bolgariji in na prehod iz tradicionalnega tiskanega
kataloga v elektronski katalog. Uvajanje različnih elektron-
skih virov interneta je glavnim uporabnikom akademskih
knjižnic (študentom in predavateljem) omogočilo nove
oblike uporabe podatkov in dostopa do njih.
V javnem, gospodarskem, družbenem in tehnološkem
okolju univerzitetnih knjižnic in celotne države nasploh so
nastopile številne spremembe, ki so ovirale skladen raz-
voj knjižnic. Tako so se knjižnice znašle v različnih fazah
postopka uvedbe računalniškega sistema in informacij-
skega procesa z nesorazmernimi stopnjami zagotavlja-
nja informacij, knjižnične zaloge, izobrazbe zaposlenih
itd. Večina univerzitetnih knjižnic uporablja bolgarsko
programsko opremo, kot npr. AB (Automation Software),
ali lastne programe. Univerzitetna knjižnica “Sv. Kliment
Ohridski” je bila prva v celoti avtomatizirana knjižnica v
Bolgariji, ki je leta 1992 uvedla knjižnični informacijski
sistemALEPH, od leta 1994 naprej pa ponuja tudi spletno
različico elektronskega knjižničnega kataloga.
Analiza razvoja univerzitetnih knjižnic od leta 1990
je pokazala stalno zniževanje financiranja osnovnih
knjižničnih storitev, še zlasti nabave novega knjižnič-
UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V BOLGARIJI DANES
Ivanka Yankova
Univerzitetna knjižnice “Sv.
Kliment Ohridski” v Sofiji
Kontaktni naslov:
yankova
nega gradiva. Zmanjševanje finančnih sredstev je glavni
razlog za prepad med naraščajočimi potrebami akadem-
ske družbe na eni, in stopnjo informacijske podpore, ki
jo zagotavljajo knjižnice kot osnovni vir informacij v
strukturi univerz, na drugi strani. Izjema je le Univerzi-
tetna knjižnica “Sv. Kliment Ohridski”, ki ohranja visoke
vrednosti kazalcev sodobnega zagotavljanja informacij.
Preostale težave so povezane z opremo akademskih
knjižnic. Z nekaj redkimi izjemami so univerzitetne
knjižnice, kar zadeva zgradbe, prostore in tehnično opre-
mo, daleč od sodobnih zahtev. Večina univerzitetnih
knjižnic nima lastnih prostorov, nahajajo se v prirejenih
prostorih znotraj same stavbe univerze. Za večino teh
knjižnic je značilno pomanjkanje prostora za čitalnice in
arhive za shranjevanje gradiva. Tudi čitalniških mest in
delovnih postaj z dostopom do interneta je zelo malo. Ob-
stajajo seveda tudi izjeme – knjižnica Univerze za držav-
no in svetovno gospodarstvo v Sofiji bo leta 2006 odprla
novo čitalnico s 100 računalniškimi delovnimi postajami;
svojo ponudbo sta izboljšali tudi knjižnici Tehnične uni-
verze v Gabrovem, knjižnica Univerze za gozdarstvo v
Sofiji ter nekatere druge.
Tudi informacijska tehnologija je v primerjavi s
standardi univerzitetnih knjižnic drugod po svetu zelo