56 / 136
174
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
knjižnic opravlja funkcijo repozitorijev diplomskih, ma-
gistrskih in doktorskih nalog, ki se jim bodo pridružila še
druga izvirna besedila v digitalnem formatu.
Ne glede na virtualizacijo knjižničnih storitev in delo-
vanje na daljavo je
izgradnja novih knjižnic
še vedno
neizogibna, saj predstavljajo fizično jedro študijsko-razis-
kovalnega prostora in s tem glavno shajališče akademske
populacije. Ta trenutek dve od štirih slovenskih univerz
nimata “univerzitetne knjižnice”. Brez knjižnične podpo-
re je kar nekaj visokošolskih programov znotraj univerz.
Poseben problem so samostojni visokošolski zavodi, ki so
v pretežnem številu brez knjižnic in bi v posameznih pri-
merih lahko računali z odličnimi splošnimi knjižnicami v
svojem okolju. Seveda pa to ne more delovati stihijsko,
ampak je potreben dolgoročen organiziran pristop.
Visokošolske knjižnice se zavzemajo
za vidnejšo vlogo v
evalvacijskem in akreditacijskem sistemu.
Spremljajo
razvoj evalvacijskih metodologij v razvitih visokošolskih
okoljih in so jih pripravljene sprejeti v lastno delovanje,
kar pa je smiselno, če univerze prepoznajo in upoštevajo
knjižnične informacijske servise kot pomembne dejavni-
ke kakovosti svojih izobraževalnih in raziskovalnih pro-
gramov. Sedaj so v merilih za spremljanje, ugotavljanje
in zagotavljanje kakovosti visokošolske knjižnice komaj
omenjene, do akreditacij programov prihaja brez zagotov-
ljene knjižnične podpore, kar vse skupaj ni dober obet za
bodoči razvoj visokošolskega knjižničarstva.
Potrebujemo
strateško načrtovanje
visokošolskega
knjižničarstva kot nepogrešljivo sestavino razvojnih na-
črtov univerz in samostojnih visokih šol ter strategije
razvoja visokega šolstva v Republiki Sloveniji. Obstoječi
dokumenti v tem pogledu niso zadovoljivi in ne kažejo
ustreznega razumevanja dosedanje in bodoče vloge vi-
sokošolskih knjižnic. Toliko bolj razveseljivo je, da je
Univerza v Ljubljani obrnila povsem novo stran pri ob-
ravnavanju in načrtovanju svojega knjižničnega informa-
cijskega sistema.
Reference
[1] AMBROŽIČ, M. (1998). Visokošolske knjižnice: razvoj in te-
meljne značilnosti. V: J. Urbanija (ur.) Zbornik razprav 10 let
Oddelka za bibliotekarstvo 1987–1997. Ljubljana: FF.
[2] ARRS (2005). Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih
informacijskih centrov. Uradni list RS, št. 12/2005.
[3] BORGMAN, C.L. (2000). From Gutenberg to the global in-
formation infrastructure:access to information in the networked
world. Cambridge: The MIT Press.
[4] FUEGI, D., JENNINGS, M. (2004). International library statistics:
trends and commentary based on the Libecon data. London: IPF.
[5] KUH, D. G., GONYEA, M. R. (2003). The role of the academic
library in promoting student engagement in learning. Blooming-
ton: Indiana Univ. Press.
[6] LIBECON2000 (2001). Millennium study: library economics in
Europe. London: IPF.
[7] NACIONALNA KOMISIJA ZA KVALITETO VISOKEGA
ŠOLSTVA (2004). Merila za spremljanje, ugotavljanje in zago-
tavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov
ter znanstveno raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela.
Uradni list RS št. 124/2004.
[8] O’LEARY, M. (2001). New academic information model bypas-
ses libraries.
Online, July/August 2001.
[9] PETRIČ DOLGAN Mojca (2006). Organizacija in dejavnost
knjižnic UL.
http://www.uni-lj.si/Knjižnice/organizacija.asp.[10] PIVEC, F. (2003). Učenje v družbi znanja. V: M. Geder (ur.)
eIzobraževanje doživeti in izpeljati. Maribor: DOBA.
[11] STAVBAR, V. (2003). Sto let knjižnice v številkah. V: V. Stavbar,
S. Kurnik Zupančič (ur.) 100 let UKM. Maribor: UKM.
[12] ŠTULAR SOTOŠEK, K. (2003). Elektronski viri v visokošolskih
knjižnicah univerze v Ljubljani in v Mariboru. Ljubljana: NUK.
[13] ŽAUCER, M. (2005). Primerjava slovenskega splošnega knjiž-
ničarstva z evropskim na osnovi podatkov študije LIBECOM.
Knjižnica, 49, 1–2.