52 / 136
170
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Izvleček
Knjižnice so element globalnosti univerz in bistven dejavnik njihove kakovosti. Kjer v teh vlogah
odpovedujejo, se pojavljajo komercialni ponudniki storitev. Dve slovenski univerzi imata dobro
knjižnično podporo, preostale visokošolske institucije pa so v tem pogledu problematične. V per-
spektivi bodo knjižnice vse manj vidne kot posebne institucije, njihova dejavnost pa bo vse bolj
vgrajena v raziskovanje in študij, kar bo IZUM podpiral z novo generacijo servisov COBISS3.
Ključne besede
univerzitetne knjižnice, LIBECON, COBISS
Abstract
Libraries represent an element of globalism of universities and a key factor influencing their quali-
ty. Commercial service providers emerge wherever libraries do not meet expectations. Two Slovene
universities are provided with good library support, which does not apply to other higher education
institutions. In the future libraries will be regarded less as independent institutions, and their activi-
ties, which will be supported by IZUM with a new generation of COBISS3 services, will become
increasingly connected with research and studies.
Keywords
university libraries, LIBECON, COBISS
VISOKO[OLSKE KNJIŽNICE –
DEJAVNIKI KAKOVOSTI
Slovensko visoko šolstvo ima sicer nekaj starejših ko-
renin iz časa prosvetljenstva in iz Napoleonovih časov,
vendar se je navezalo predvsem na Humboldtov model
univerze, čemur je sledila tudi organiziranost visoko-
šolskih knjižnic. Te so precej razdrobljene in ko v visoko
šolstvo vgrajujemo elemente angloameriške univerze,
moramo upoštevati, da se knjižnice temu ne morejo prila-
goditi preko noči, saj bi potrebovale zelo velike finančne
injekcije za reorganizacijo.
Univerze so po svojem znanstvenem poslanstvu globalno
naravnane institucije, ki živijo od neomejevane izmenjave
znanja, pri čemer so knjižnice nepogrešljiva infrastruktu-
ra tega pretoka. Svojim nalogam so kos le, če se nenehno
posodabljajo, zato so visokošolske knjižnice pod priti-
skom potreb učiteljev in študentov praviloma gonilna sila
inoviranja knjižničarstva v državi.
S težavo si predstavljamo univerzo brez močne glavne
univerzitetne knjižnice, saj je fizični simbol akademske
STANJE IN ODPRTA VPRA[ANJA VISOKO[OLSKEGA
KNJIŽNI^ARSTVA V SLOVENIJI
Melita Ambroži~
Narodna in univerzitetna
knjižnica, Ljubljana
Franci Pivec
Institut informacijskih
znanosti, Maribor
Vlasta Stavbar
Univerzitetna knjižnica
Maribor
Matjaž Žaucer
Centralna tehni{ka knjižnica
Univerze v Ljubljani
Kontaktni naslov:
franci.pivec
izum.siskupnosti in nazoren dokaz kakovosti univerzitetne iz-
obraževalne in znanstvene dejavnosti. Zato je več kot
razumljivo, da visokošolski zakon za viskošolki zavod
predpisuje zagotovljeno knjižnično podporo. Pa vendar se
v zadnjem obdobju pojavljajo tudi univerze brez univerzi-
tetne knjižnice, kar sproža neprijetne vprašanja:
• Ali univerzitetna knjižnica ni več potrebna za do-
seganje kakovosti in jo lahko nadomestijo neki drugi
servisi?
• Ali kakovost univerzitetnega izobraževanja sploh ni
več pomembna?
• Ali je bil kje preizkušen uspešen model univerze brez
univerzitetne knjižnice?
• Ali je (brezplačen) Google ustrezna zamenjava za
(drago) univerzitetno knjižnico?
Res je, da obstoj univerzitetne knjižnice sam po sebi še
ne prinaša višje kakovosti študija in raziskovanja, ampak
večina stvari je odvisna od aktivne vloge knjižničarjev.
Kjer pa knjižnice sploh ni, tudi ni kaj pričakovati, ob tem
pa raziskave CSEQ (The College Student Experiences
Questionnaire) nesporno potrjujejo soodvisnost med