49 / 136
M
167
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
klik”) do polnega besedila lociranih člankov, objavlje-
nih v domačih časopisih, refereriranih v bazi; članki
se deponirajo v repozitoriju Narodne biblioteke Srbije,
vendar tako, da tvorijo funkcionalni del SCIndeksa;
3. neposredni dostop (s posredovanjem povezav “na
klik”) do polnega besedila člankov, ki izvirajo iz med-
narodnih časopisov in so naročeni v elektronskem
formatu za potrebe znanstvene skupnosti v Srbiji v
okviru sistema poenotene nabave (
KoBSON)
;
4. vpogled v zanesljivost referenc, ki se generirajo na
podlagi posebnega algoritma;
5. neposredno generiranje, brez dopolnilnega čiščenja
podatkov (angl.
data cleaning
), bibliometričnih kazal-
cev znanstvene učinkovitosti in sicer učinkovitosti po-
sameznikov, skupin, institucij, časopisov, akademskih
založnikov in znanstvenih srečanj.
FINANCIRANJE IN VZDRŽEVANJE
Tehnološke značilnosti, med katerimi so nekatere tudi
inovativne narave, prispevajo k temu, da je SCIndeks
kompleksen proizvod. Razvijanje in vzdrževanje takšne-
ga proizvoda terja sredstva, ki niso ravno majhna. S tem v
zvezi se postavlja vprašanje upravičenosti vlaganj v tako
zahteven sistem v neki majhni državi v razvoju, v državi
v tranziciji, kjer so vlaganja v znanost majhna in majhna
je tudi znanstvena učinkovitost.
Očitno je, da se v državah takšne vrste proizvodi, kakr-
šen je citatni indeks, ne morejo razvijati na komercialni
osnovi. NCI v MDR nima tržne vrednosti, kar velja tudi
za dela v polnem besedilu, če so zajeta. Nasprotno, na-
cionalni časopisi in z njimi baze, ki jih indeksirajo, imajo
v MDR velik pomen za diseminacijo profesionalnih iz-
kušenj, saj nesporno in neposredno prispevajo k ekonom-
skemu razvoju in k uresničevanju tranzicijskih ciljev teh
držav. To je tudi razlog, da v državah v razvoju in tako
tudi v Srbiji znanstveni časopisi izhajajo le z državno
podporo.
V znanstveni skupnosti Srbije je bil v zadnjih letih do-
sežen dogovor o potrebnosti t. i. objektivne evalvacije.
Upravičenost investiranja v informacijsko podlago za
evalvacijo takšne vrste, vključno z državno podporo na-
cionalnemu citatnemu indeksu, zato ne bi smela biti več
vprašljiva. Izdelava in vzdrževanje NCI ima v končni
posledici enak status kot nabava mednarodnih baz in
časopisov, iz česar izhaja, da naj se financira iz sredstev
Ministrstva za znanost. Upoštevaje dostopnost večine
časopisov v elektronski obliki in ob uporabi inteligentnih
orodij v procesu vzdrževanja, je SCIndeks v primerjavi
z analognimi informacijskimi viri v svetu izjemno po-
ceni proizvod. Toda za državo s skromnim znanstvenim
proračunom tudi ta cena ni zanemarljiva. Zato so stroški
razvijanja in vzdrževanja SCIndeksa zelo pomembno
vprašanje. To velja tudi za vprašanje njegovega
(samo)vzdrževanja.
Izkazalo se je, da se stroški razvijanja in vzdrževanja
SCIndeksa lahko upravičijo že s prihranki, ki jih prinaša.
Pričakovani neposredni učinki njegove objave zajemajo:
• opustitev naročnine za tiste mednarodne časopise, ki
se sicer nabavljajo, a se dokazano ne uporabljajo (ker
jih nihče ne citira);
• ukinitev časopisov z nizko kakovostjo, še posebej, če
so na pol zaprtega tipa (inštitutski in fakultetni zborni-
ki), ki pa predstavljajo znaten del domačih izdaj;
• prevajanje dela časopisov v poceni elektronsko obliko;
• ukinitev razširjene in drage prakse tiskanja bibliografij
(spominskih zbornikov ipd.) z nizko uporabnostjo;
• prenehanje izdelovanja katalogov, arhivov in baz ne-
standardnega formata, omejenega obsega, majhne
vidnosti in oteženega preiskovanja.
Govorimo o velikem številu različnih publikacij, ki se
sedaj praktično v celoti, posredno ali neposredno finan-
cirajo iz proračuna Republike Srbije. Skupen obseg izdaj
te vrste bi lahko ugotovili šele s poenotenjem podatkov
iz evidenc mnogih ministrstev, kar pa je težko, vendar že
konzervativna ocena pokaže, da stroški presegajo predra-
čun projekta SCIndeksa.
Ministrstvo za znanost Srbije je glede tega v položaju,
da lahko z nadaljnjim normativnim urejanjem dejavnosti
v svoji pristojnosti še dodatno zniža stroške vzdrževanja
SCIndeksa, in sicer:
• da v okviru programa podpore domačih časopisov s
posebnim instrumentom vzpodbudi izdajatelje, da
dajo na razpolago gradivo v elektronski obliki in da
soglašajo s paralelno (ali celo izključno) elektronsko
objavo;
• da v okviru predpisa (navodila) o urejanju časopisov
s posebnim instrumentom obvežejo izdajatelje, da
morajo upoštevati standarde za citiranje, ker sedanje
nepopolno in netočno citiranje večkratno zvišuje
stroške t. i. normiranja referenc, kar predstavlja naj-
pomembnejšo postavko v stroških izdelave citatnih
indeksov;
• da ob reševanju problema skupnega SZI določi, da
se obvezno uporablja enotni način uporabe imen
institucij, imen avtorjev (polnih, vključno s srednjo
inicialko) in drugih podatkov, ki se uporabljajo pri ge-
neriranju kazalcev znanstvene učinkovitosti, vendar se
sedaj pojavljajo v nestandardni obliki, kar prav tako
povečuje stroške izdelave citatnih indeksov;
• da zagotovi uporabo evidenc o učnem osebju na letni
ravni (o delovnem statusu, aktualnih nazivih in teča-