48 / 136
166
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
učinkovito vrednotenje, pomembno v vseh primerih,
še posebej pa v MDR. Za takšno vrednotenje v MDR
ne zadoščajo mednarodni (ISI) citatni indeksi, ker so
dela in citati lokalnih avtorjev v časopisih ISI preveč
redki, da bi omogočali diferenciacijo entitet. Rezultati
CEON-a kažejo, da statistični kazalci, temelječi le
na proizvodih ISI, zagotavljajo stabilno razlikovanje
zgolj zelo majhnega števila domačih avtorjev in insti-
tucij in to le v nekaj disciplinah. Evalvacija preostalih,
še posebej mladih avtorjev, ki pa evalvacijo najbolj
potrebujejo, je dobesedno nemogoča, še posebej na
kratek rok. To še v večji meri velja za citatne kazalce,
torej tiste, ki veljajo največ.
4. Nacionalni časopisi so s stališča evalvacije najpo-
membnejše entitete v NCI. Nekatere izkušnje, npr.
s Kitajske, kažejo, da najkrajša pot do mednarodne
znanstvene odličnosti vodi ravno preko izboljševanja
kakovosti lokalnih časopisov. Spremljanje časopisov
je postalo v Srbiji del sistema konkuriranja časopi-
sov za podporo vlade. Boljši med njimi že dobivajo
tehnično pomoč, da bi se uvrstili v mednarodne
disciplinarne baze in da bi se najboljši med njimi
morda uvrstili v citatne indekse ISI. S takšno prakso
bi bilo treba dosledno zaobjeti vse vidike vrednotenja
časopisov, vključno z njihovo uradno klasifikacijo
(kategorizacijo). Kategorizacijo bi veljalo zasnovati
na lokalnem in mednarodnem vplivu, kar sedaj tudi
delamo in pri tem že upoštevamo merila t. i. formalne
kakovosti, kakršna uporabljajo pri selekciji časopisov
za referiranje v indeksih ISI.
5. Izdelava citatnega indeksa za MDR bo le stežka fi-
nančno donosna. Da bi bila investicija upravičena,
morata biti format baze in raven obdelave referenc
takšna, da omogočata čim več vrst znanstvenih entitet,
po možnosti vseh tistih, ki se financirajo iz proračuna:
od časopisov, preko avtorjev, institucij in projektov do
znanstvenih srečanj in akademskih založb.
SRBSKI CITATNI INDEKS
SCIndeks – Srbski citatni indeks
(www.scindeks.bg.ac.yu
)
je koncipiran na način, da zadovoljuje prej omenjene
zahteve (Šipka, 2005). Razvija se kot integralna baza
podatkov v jedru SZI. Osrednja vloga in poseben pomen
SCIndeksa v Srbiji kot MDR, na enak način kot osrednja
vloga citatnih indeksov ISI v globalnem pogledu, izvira
iz vloge in pomena časopisov v znanosti. Že zdavnaj je
postalo jasno, da so znanstveni časopisi “centralne insti-
tucije znanosti” oziroma “kraj, kjer se križajo vse poti v
znanosti” (Doreian, 1985). Tako je tudi danes, kljub vsem
nedavnim spremembam v izdajateljski tehnologiji, poja-
vu alternativnih ekonomskih modelov v založništvu (t.i.
odprti pristop), in vse večjemu pomenu, ki se pripisuje
inovacijam v znanosti ter s tem znanstvenim rezultatom
drugih vrst (npr. patentom). Obstoj NCI v MDR ne od-
pravlja potrebe po globalnih indeksih (ISI), vendar je
pomen domačega indeksa večji in izvira iz tega, da velika
večina domačih avtorjev objavlja svoja dela izključno v
domačih časopisih.
Za razliko od indeksov ISI je srbski citatni indeks kon-
cipiran kot hibridni sistem, ki zagotavlja ne le vidnost,
pač pa tudi popolno dostopnost znanstvenih del, o katerih
referira. Članki, ki jih pri preiskovanju lociramo, so ne-
posredno dostopni v obliki polnega besedila v režimu
odprtega dostopa. Seveda so v tej obliki dostopni samo
časopisi, katerih založniki soglašajo s takšno obliko di-
seminacije. Razen tega je mogoče dela v SCIndeksu pre-
iskovati ne le na ravni metapodatkov, pač pa tudi na ravni
polnega besedila.
V vseh verzijah srbskega citatnega indeksa so reference
podane v polnem formatu. Razčlenjene so bolj podrobno
(na večjem številu polj) kot v kateri koli znani citatni
bazi. Na ta način je omogočeno vrednotenje večjega šte-
vila različnih entitet. Podatki se normalizirajo v vseh po-
ljih baze, s čemer se zagotavlja kar največja zanesljivost
citatnih indikatorjev ter poenostavlja njihovo povezova-
nje (linkanje) s citiranimi deli, bodisi na ravni abstraktov
bodisi na ravni polnih besedil.. Povezovanje ni namenje-
no zgolj povečanju uporabniškega komforta, pač pa tudi
korekciji napak v referencah, ki bi lahko služile kot za-
nesljiva podlaga za praktično evalvacijo (slika 1).
Slika 1: Vmesnik SCIndeksa, (beta verzija)
Zahvaljujoč intenzivnemu procesiranju, še posebej citat-
nih podatkov, SCIndeks omogoča:
1. preiskovanje oziroma lociranje zanimivih člankov, in
sicer ne le s posredovanjem avtorskih imen, naslovov
del, izvlečkov in citiranih referenc, ampak tudi s po-
sredovanjem skupnih referenc, tj. na podlagi funkcije
“sorodni zapisi” (angl.
related records
);
2. neposredni dostop (s posredovanjem povezav “na