43 / 136
M
161
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Problem citatnih oken
Menimo, da enako dolgo obdobje za ugotavljanje števila
citatov v javnih razpisih ARRS za vse vede ni ustrezno.
V luči opozoril scientometrikov, ki govorijo o različni
hitrosti teoretskega razvoja v različnih vedah, bi bilo naj-
brž smiselno upoštevati te razlike. Teoretski razvoj vpliva
na prakso citiranja v posameznih znanstvenih vedah in
disciplinah. Na področju družbenih in humanističnih ved
citiranost člankov, ki so vključeni v Web of Science začne
naraščati bistveno kasneje kot na področju naravoslovnih
ved. Govorimo o različnem razponu citatnih oken (angl.
citation windows
). Izračuni t. i. Priceovega indeksa, ki ga
na tem mestu ne bomo natančno predstavljali, so pokazali
zanimivo sliko. V biokemiji je 70 odstotkov, v fiziki 60
odstotkov in v družbenih znanosti od 40 do 50 odstotkov
citatov mlajših od pet let. Po Glänzelovem in Schöpflino-
vem izračunu, ki pomeni določeno prireditev “Priceovega
indeksa”, so razlike glede povprečne starosti uporabljenih
virov v člankih, objavljenih v revijah, ki so indeksirane v
SCI-ju ali SSCI-ju, naslednje: povprečje za biomedicino
je 7–8 let, za sociologijo 12,5 let, za zgodovino in filozo-
fijo znanosti 39 let itd. Ni bistvene razlike med naslednji-
mi znanstvenimi področji: fizika trdnih snovi, matemati-
ka, psihologija, psihiatrija, ekonomija in poslovne vede.
Starost citiranih virov na teh področjih je v povprečju od
10 do 11 let in pol.
Slika 1: Citatna okna po posameznih področjih znanosti
Zapostavljanje nekaterih objav
Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne
uspešnosti zapostavlja naslednje vrste objav: obsežna
poglavja v monografijah, daljše prispevke v enciklopedi-
jah, prevode rokopisov in večino recenziranih objavljenih
prispevkov na konferencah.
Pravilnik v 3. točki 5. člena predvideva, da lahko “obsež-
ni znanstveni sestavek ali poglavje (nad 50 strani)” izide
samo “v obsežni znanstveni monografiji (2.01A nad 500
strani)”, ne pa v monografiji do 500 strani. čeprav je takš-
nih v petletnem obdobju 2002–2006 kar 85 odstotkov.
Tudi poglavja v enciklopedijah vrednoti slabše kot po-
glavja v znanstvenih monografijah. Poglavje v enciklo-
pediji prinese avtorju 10 točk, tudi če jo je izdala ugledna
mednarodna založba s seznama ARRS. Če bi bilo ob-
javljeno v monografiji, pa bi zanj dobil od 20 do 30 točk.
Takšnih poglavij v 24 v tujini objavljenih enciklopedijah,
katerih bibliografski zapisi so verificirani, je 44.
Veliko večji problem je neenako obravnavanje recenzi-
ranih objavljenih znanstvenih prispevkov na konferen-
cah. Samo prispevki, ki so objavljeni v rednih številkah
znanstvenih revij, vključenih v Web of Science, se vred-
notijo enako kot izvirni znanstveni članki. Glede na to,
da se upoštevajo samo objave recenziranih prispevkov
na konferencah, kar pomeni, da se zanje uporablja enak
recenzijski postopek kot za izvirne znanstvene članke in
samostojne prispevke v monografijah, jih je treba enako
obravnavati in enako vrednotiti.
Pravilnik v 2. (predzadnjem odstavku 5. člena določa:
“Prevod ali nova izdaja lastnega znanstvenega dela se
točkuje s 50 odstotkov točk ustrezne kategorije izvirni-
ka.” Beseda prevod tu pomeni prevod monografskega
dela, ki je že bilo objavljeno v izvirnem jeziku in je avtor
za izvirno objavo v ocenjevalnem obdobju že dobil 100
odstotkov točk. Kadar ne gre za prevod objavljenega
dela, ampak za prevod rokopisa, avtor dobi za prvo ob-
javo samo 50 odstotkov točk.
Po Pravilniku se znanstveni članki, objavljeni v revi-
jah, ki niso vključene v mednarodne baze podatkov ali
na seznam revij, ki se upoštevajo pri kategorizaciji, ne
kategorizirajo. Pravilnik v 1. odstavku 6. člena določa:
“Kot bibliografski kazalci strokovne uspešnosti se po
tem pravilniku štejejo nekategorizirana znanstvena dela
iz 5. člena tega pravilnika”, zato dobijo 5 točk namesto
10. Pravilnik torej znanstveni članek, čeprav ima tip dela
določen v skladu s Tipologijo dokumentov/del za vodenje
bibliografij v sistemu COBISS in ga je verificiral OSIC,
proglasi za strokovnega. To je v nasprotju z veljavno tipo-
logijo dokumentov in v nasprotju s smislom verifikacije
bibliografskih zapisov.
SKLEP
V prispevku smo opozorili na nekatera odprta vprašanja
in dileme kvantitativnega in kvalitativnega vrednotenja
znanstvenih rezultatov v znanosti. Predstavili smo druž-
bene in zgodovinske vidike razvoja različnih sistemov
ocenjevanja znanstvene kakovosti. Današnji razvoj zna-
nosti in njen odnos do družbenega okolja bolj kot kadar