OZ 2006/4

157

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

znanstvenih ved (npr. Priročnik Frascati), izgublja po-

men. Meje med bazično in uporabno znanostjo postajajo

vedno bolj fleksibilne oziroma se ukinjajo. Pomislimo

samo na najbolj propulzivna znanstvena področja danes,

kot so na primer bioznanost, nanoznanost, informacij-

ske in komunikacijske znanosti, bioinformatika itd. Na

primer, za epistemološki in družbeni status sodobnih

biotehnoloških raziskovanj je bolj kot iskanje njenih

disciplinarnih izvorov in povezav pomembna njihova

izredna aplikativna in transdisciplinarna naravnanost.

Revolucionarna znanstvena odkritja v biotehnologiji se

uporabljajo v zdravstvu, farmaciji, kmetijstvu in pridela-

vi hrane, pri varstvu okolja in še v številnih drugih indu-

strijskih sektorjih. Hkrati njen transdisciplinarni značaj

vodi k nastanku novih in izredno dinamično razvijajočih

se raziskovalnih “niš”, kot so genomika, bioinformatika

itd. Z nastankom teh novih raziskovalnih niš je poveza-

na vrsta aplikacij: genski testi, reprodukcija človeških

organov, organskih tkiv itd.

Glede na brisanje meja med različnimi tipi znanstvenega

vedenja (temeljno, uporabno, razvojno) smo v zadnjem

času tudi na področju uporabe bibliometričnih kazalcev

priča nekaterim zanimivim spremembam. Ti se vedno

bolj spreminjajo tudi v kazalce vrednotenja praktične

(ekonomske) vrednosti znanosti. Ameriški scientometriki

v eni svojih analiz ugotovljajo, da so članki iz revij “Na-

ture” in “Science” najpogosteje citirani viri v patentih na

področju bioznanosti in nanoznanosti (Hicks idr., 2004).

Bibliometrija, ki se ukvarja z vprašanjem medsebojne

citiranosti znanstvenih člankov in znanstvenih patentov,

postaja za nekatere agencije, ki financirajo znanost, tako

vedno bolj zanimiva.

PROBLEM ZANESLJIVOSTI IN

VELJAVNOSTI BIBLIOMETRI^NIH

KAZALCEV

Publicistična dejavnost je še vedno najpomembnejši element

znanstvenega komuniciranja, komuniciranje pa je bistvo

znanosti. Informacija je osnovna sestavina znanosti in njen

glavni proizvod. Po mnenju ekonomistov, ki so se zelo na-

tančno ukvarjali z družbeno funkcijo znanstvenih informacij,

kot na primer Fritz Machlup, je pojem družbene produk-

tivnosti v največji meri odvisen od takšnih informacij, ki

prispevajo k izboljšanju kakovosti rezultatov, odpravi pod-

vojitev in napak. Publicistika skrbi za ohranjanje in kontinui-

rano rast svetovne zakladnice znanstvenega vedenja. Širjenje

lastnih in spremljanje oziroma priznavanje tujih znanstvenih

dosežkov je temeljna predpostavka vsakega znanstvenega

dela, kar izraža znani Newtonov aforizem: če sem videl dlje,

sem zato, ker sem stal na ramenih velikanov.

Čeprav različne sociološke analize znanosti razkrivajo

v zadnjih nekaj desetletjih povečano vlogo neformalnih

oblik znanstvenega komuniciranja, te niso bistveno vpli-

vale na mehanizme znanstvenega ocenjevanja. Z vidika

bibliometričnih kazalcev je v delitvi med formalnim in

neformalnim tipom znanstvenega komuniciranja morda

še najbolj zanimivo vprašanje, kako ovrednotiti t. i. “sivo

literaturo”. Zanjo velja, da je nekje “vmes”. Na eni strani

ni javno dostopna, na drugi strani pa presega zgolj ad hoc

vzpostavljena osebna omrežja znanstvenikov.

Bibliometrični kazalci dobijo pravi pomen oziroma

smisel (niso samo podatki) šele z jasno teoretsko defini-

cijo pojava (pojma oziroma konstrukta), ki ga merimo

oziroma želimo meriti. Nasploh velja, da kolikor želimo

ustrezno uporabljati katero koli vrsto kvantitativnega

kazalca znanosti za merjenje kakovosti v znanosti, naj gre

za “input” ali “output” kazalce znanosti, potem je ključ-

nega pomena, da imamo jasna konceptualna izhodišča,

kaj je cilj naših meritev. Šele glede na ta osnovni cilj ozi-

roma kriterij lahko potem uporabljamo ustrezne metode

oziroma postopke merjenja. Skratka, operacionalizacija

kvantitativnih kazalcev znanosti je odvisna od jasnih teo-

retskih izhodišč.

Najbrž ni naključje, da je ravno Eugen Garfield, ustanovi-

telj indeksa znanstvenih citatov, ob številnih priložnostih

poudarjal, da je glavni pogoj za učinkovito in nepristran-

sko uporabo znanstvenih citatov, objav v znanstvenih

revijah z visokim faktorjem vpliva itd., njihova skrbna

teoretska interpretacija (Garfield, 1979). Gole številke še

niso podatki in podatki še ne kazalci. Tu bi lahko upora-

bili naslednjo analogijo iz medicine: izmerjeni človekov

pritisk je podatek brez pomena, dokler nekdo, ki v zado-

stni meri pozna fiziologijo, ne spozna tega podatka kot

pokazatelja človekovega zdravja. Za splošnimi definicija-

mi (npr. kaj je kakovost, kaj je produktivnost, kaj je vpliv,

kaj je odzivnost v znanosti itd.) se skrivajo različni teoret-

ski pristopi oziroma razumevanja produkcije in rezultatov

znanosti.

Vzemimo primer uporabe indeksa znanstvenih citatov in

faktorjev vpliva znanstvenih revij, ki so danes predmet

kontroverznih razprav v znanstveni javnosti. Najbrž ni

treba posebej poudarjati, da je od zornega kota interpreta-

cije odvisno, kako bomo presojali domnevne pristranosti

oziroma napake pri indeksu znanstvenih citatov kot meri

kakovosti znanosti. Eric Archambault s soavtorji opozarja

v eni svojih novejših bibliometričnih analiz, kjer se sicer

ukvarja predvsem z vprašanjem jezikovne pristranosti

publikacij, ki so indeksirane v SCI-ju in SSCI-ju, da je

največ problemov z veljavnostjo podatkov korporacije

Thomson povezanih še z naslednjimi težavami: obseg

vključenih znanstvenih revij, izključitvijo monografij in

še nekaterih drugih vrst znanstvenih publikacij, disci-

plinarno klasifikacijo znanstvenih revij, nezmožnostjo

zaznavanja različno vloženega dela med avtorji indeksi-