54 / 136
172
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
PRIMERJALNI POGLED NA SLOVENSKE
VISOKO[OLSKE KNJIŽNICE
Pri oceni slovenskega visokošolskega knjižničarstva se
opiramo na študijo LIBECOM, ki že poldrugo desetletje
spremlja knjižnično statistiko v EU in tudi širše, vendar je
treba pripomniti, da so podatki relativno stari (vsi podatki
veljajo za leto 2001) in da se je v zadnjih letih marsikaj
spremenilo). V EU so slovenske visokošolske knjižnice
vključene v veliko “družino” 4.617 knjižnic z 9.659 izpo-
sojevalnimi mesti in z zalogo 585 milijonov enot gradiva,
uporabniška populacija pa šteje 17,4 milijona študentov
in učiteljev. Sama Slovenija prikazuje uporabniško po-
pulacijo 103.746 študentov in učiteljev, 356 zaposlenih
knjižničarjev v 79 visokošolskih knjižnicah. Leta 2001 so
slovenske visokošolske knjižnice (NUK ni vključen) raz-
polagale z 9,2 milijona evrov, lahko so nabavile 118.000
dodatnih enot gradiva k zalogi, ki je obsegala 4,151.000
enot. Knjižnice so registrirale 1.512.745 obiskov.
• Pokrivanje populacije s študenti v starosti 20–24 let
1991
1998
JVE
20,2 % 28,6 %
EU
37,1 % 46,4 %
Bolgarija
34,7 % 44,6 %
Estonija
26,6 % 45,3 %
Slovenija
25,4 % 38,3 %
Avstrija
39,8 % 47,9 %
Grčija
42,5 %
48,6 %
Po letu 1998 je vpis na visoke šole v Sloveniji še precej
porasel (od 81.553 na 103.746) in predvidevamo, da je
danes med študenti približno enak delež populacije kot v
EU (okrog 50 %). Nedvomno so visokošolske knjižnice
servis za zelo obsežen segment populacije in jih je treba v
takem smislu tudi obravnavati.
• Študentje na izposojevališče
1991
1998
2001
JVE
492
783
1.381
EU
1.631
1.934
1.797
Bolgarija
3.786
3.141
3.142
Estonija
1.037
1.297
2.142
Slovenija
537
775
1.301
Danska
3.167
4.286
5.282
Italija
838
926
953
Gre za racionalnost knjižnične mreže, ki se v visokem
šolstvu praviloma ne ravna po kriterijih optimizacije
knjižničnih storitev, ampak po zahtevah univerzitetne
organiziranosti. Slovenske visokošolske knjižnice so veli-
ko bolj razdrobljene od povprečja EU, čeprav povprečno
število zaposlenih na knjižnico (5) niti ne odstopa preveč
od povprečja EU (7); imajo pa v Estoniji po 13 zaposle-
nih na knjižnico, na Danskem pa celo 21.
• Število naročenih periodičnih publikacij na 1.000
uporabnikov
Bolgarija
35
Estonija
324
Slovenija
263
Avstrija
229
Danska
476
Italija
130
Irska
445
Dobra preskrbljenost s periodiko je značilna za Severno
Evropo, ki se ji iz preostalega dela Evrope še najbolj pri-
bližuje Slovenija. To ocenjujemo kot zelo pozitivno zna-
menje, ki nakazuje tudi vrsto drugih pozitivnih trendov v
razvoju slovenskih visokošolskih knjižnic. Sem štejemo
tudi storilnost, saj v slovenskih visokošolskih knjižnicah
opravijo 64,8 transakcij po uporabniku letno (povprečje
JVE 21,9; EU 15,3; Bolgarija 18,3; Estonija 34,4; Avstrija
13,5; Danska 26,6; Italija 3,0).
• Zaposleni na 100.000 uporabnikov
1991
1998
JVE
420
404
EU
364
346
Estonija
1.929
1.038
Poljska
662
829
Slovenija
817
676
Avstrija
379
350
Francija
177
171
Leta 2001 Slovenija ni bila več med državami z nadpov-
prečnim številom zaposlenih v visokošolskih knjižnicah,
saj je bilo ob skoraj 104.000 študentih 356 zaposlenih v
knjižnicah, kar je enako povprečju EU.
• Knjižničarske plače
FTE knjižničar
letno v EUR
Bolgarija
1.193
Estonija
3.412
Poljska
3.948
Slovenija
17.741
Avstrija
27.860
Danska
39.876
Grčija
22.994