OZ 2006/4

188

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

(npr. Knjižnica Filozofske fakultete, najstarejša med

njimi iz leta 1964, ima okrog 220.000 zvezkov mono-

grafskih publikacij, medtem ko ima nekaj novoustanov-

ljenih knjižnic posamično vsega skupaj 1000 zvezkov),

prostora, tehnično-tehnološke opremljenosti, števila in

usposobljenosti zaposlenih, strokovnosti kadra, načina

organiziranja in dela itd.

FINANCIRANJE

Sistem financiranja črnogorskih visokošolskih knjižnic

nikoli ni bil definiran in urejen, čeprav so v odvisnosti od

aktualnih potreb in interesov občasno sprejete posamezne

uredbe in pravilniki, s katerimi naj bi se urejalo finan-

ciranje posameznih segmentov ali programa knjižnične

dejavnosti, kar, na žalost, ni imelo obvezujočega in dol-

goročnejšega značaja.

Modeli financiranja visokošolskih

knjižnic in kriteriji, ki jih univerze v okviru različnih

sistemov sprejemajo za financiranje knjižničnih služb in

storitev, pri nas v glavnem nikoli niso bili sprejeti niti

utrjeni, tako da sta odločilen vpliv na razporeditev pro-

računskih sredstev imela razumevanje in osebni odnos

aktualnih univerzitetnih uprav.

Čeprav je na primer Univerzitetna knjižnica sprejemala

letne finančne načrte, v bistvu le-ti niso imeli nikakršnega

vpliva in značaja, ker se nikoli niso uresničili v praksi, in

Univerzi so najverjetneje služili samo kot ena postavka

za povečanje letnih proračunov, do čim se je eventualna

razporeditev sredstev dejansko izpeljala samo občasno na

zahtevo ali prošnjo knjižnice ali po potrebi. Tudi vse dru-

ge knjižnice se financirajo na podoben način, preko svojih

matičnih institucij. Kot rezultat takšnih samovoljnih in

osebnih stališč o najpomembnejšem vidiku vsake dejav-

nosti oziroma njenem osnovnem pogoju se kar pogosto

dogaja, da nekatere od njih, in celo knjižnice znotraj

finančno močnih fakultet, letno ne dobijo niti enega centa

za nabavo gradiva ali izboljšanje infrastrukturnih pogo-

jev, pri tem pa za to nihče ne odgovarja niti o tem nihče

ne razpravlja.

Ker ne obstajajo utrjeni kriteriji za razdelitev proračun-

skih sredstev in financiranje posamičnih segmentov knjiž-

nične dejavnosti in načrtovanih letnih stroškov, knjižnice

ne morejo načrtovati niti enega vidika svojega dela (na-

bava gradiva zaradi pravočasnega reagiranja na tržišču

informacij, medknjižnična izposoja, izobraževanje kadrov

itd.), niti ni bilo kakšne oblike sodelovanja in združeva-

nja zaradi učinkovitejšega in racionalnejšega poslovanja

(konzorcialna nabava elektronskih publikacij, na primer),

zaradi česar večina od njih ne sprejema niti letnih načrtov.

Tudi tisto sprotno in nenačrtovano financiranje Univerzi-

tetne knjižnice po reformi visokošolskega izobraževanja

je občutno zreducirano in omejeno le na nabavo gradiva

na sejmih knjig in eventualno nabavo knjižničnega inven-

tarja.

V finančnih načrtih Univerze za leta 2004, 2005 in

2006 ni niti omenjena.

AVTOMATIZACIJA

Avtomatizacija knjižničnega poslovanja na Univerzi Črne

gore se je začela v Univerzitetni knjižnici leta 1988, ko

je, skupaj s Centralno narodno knjižnico in še dvema spe-

cialnima knjižicama postala del knjižnične mreže tedanje

Jugoslavije v okviru projekta izgradnje Sistema znanstve-

nih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SNTIJ). Na

osnovi takrat uporabljene programske podpore ATLAS,

ki jo je kreiral Računalniški center v Mariboru (danes

IZUM), je bil pozneje razvit sistem COBISS, kot nad-

gradnja sistema vzajemne katalogizacije in organizacijski

model povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski

sistem. Lokalni vozel za Črno goro je bil v Univerzitetni

knjižnici in na njem so bile nameščene lokalne baze ome-

njenih knjižnic.

S prekinitvijo sistema vzajemne katalogizacije (1992) je

za črnogorsko knjižničarstvo nastopilo obdobje popolne

stagnacije po načrtu začete avtomatizacije in medseboj-

nega povezovanja knjižnic. Centralna narodna knjižnica

in Univerzitetna knjižnica sta sicer nadaljevali izgradnjo

lokalnih elektronskih katalogov in pri tem izkoriščali

do takrat razvito programsko opremo, medtem ko je več

narodnih in visokošolskih knjižnic, ki so v tem času na-

bavile in namestile potrebno opremo, izdelovalo svoje

kataloge z Unescovim programom DS/ISIS – BIBLIO

(od visokošolskih knjižnic Knjižnica Filozofske fakultete

in Knjižnica naravoslovno-matematičnih in tehničnih

znanosti), Knjižnica Pravne fakultete pa je uporabljala

lokalni sistem MMARK IDC. Tehnološka opremljenost

vseh knjižnic je bila slaba in zastarela.

Na pobudo Združenja knjižničarjev Črne gore leta 1999,

da naj se obnovi sodelovanje z Izumom in ponovno vzpo-

stavi sistem COBISS v Črni gori, se je univerza odzvala

pozitivno, saj je videla COBISS kot najugodnejše pro-

gramsko okolje (platformo) za avtomatizacijo visokošol-

skih knjižnic. Do sklepanja posameznih dogovorov/po-

godb o nameščanju in uporabi programske opreme

COBISS za avtomatizacijo knjižničnih funkcij med Uni-

verzo Črne gore oziroma Univerzitetne knjižnice in Cen-

tralne narodne knjižnice z ene strani ter Izuma z druge, je

prišlo 17. 10. 2001.

Z namestitvijo nove verzije programske opreme

COBISS2 in vzpostavljanjem sistema vzajemne katalo-

gizacije v Črni gori 13. 12. 2001 se je začela uresničevati

prva faza

Projekta Virtualna knjižnica Črne gore

. V vza-

jemni bibliografski bazi, ki je nastala z združevanjem

lokalnih baz Centralne narodne knjižnice in Univerzitetne