75 / 136
M
193
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
akademije in Učiteljišča fakultete), Ekonomske in Pravne
fakultete ter Elektrotehniške fakultete postale pomembne
knjižnice z zelo pomembnim gradivom in izbrano po-
pulacijo uporabnikov. Toda niti takrat niti pozneje ni bila
oblikovana ustrezna kadrovska politika na tem področju,
zaradi česar se že tako nizki kriteriji, urejevani s standardi
o knjižnični dejavnosti, v pogledu strokovne usposo-
bljenosti upoštevajo selektivno. Zanemarja se potreba
po angažiranju visoko strokovnega in specializiranega
kadra, v skladu z značajem in zapletenostjo del v tem tipu
knjižnic.
Stanje se ni popravilo niti z ustanavljanjem Univerzi-
tetne knjižnice kot osrednje in matične za vse knjižnice
Univerze. Knjižnični informacijski sistem na Univerzi
je bil prepuščen stihijskemu razvoju, ki je bil neposred-
no odvisen od naklonjenosti in razumevanja vodstva
Univerze in enot znotraj nje ter od stopnje podpore re-
publiških organov, ki so zagotavljali denarna sredstva za
nabavo. Program razvoja in cilj, kako najbolje opravljati
delo v knjižnici, kako najbolje voditi knjižnico in ko-
likšna strokovnost je potrebna, da bi se izbrali odgovar-
jajoči viri informacij, ter kako naj se le-ti uporabljajo
v korist uporabnikov, ni obstajal. Število in struktura
knjižničnega kadra v knjižnicah Univerze Črne gore
nista bila rezultat premišljene in načrtovane kadrovske
politike, niti se niso upoštevali knjižnični standardi in
parametri, na osnovi katerih se taka politika vodi. Za-
stopanost strokovnega in specializiranega kadra je bila
najpogosteje rezultat trenutnih osebnih in raznih drugih
odnosov in interesov, zato v skupnem številu zaposlenih
dominira srednje- in višješolska izobrazba, zelo pogosto
tudi brez strokovnega izpita.
Nova faza v razvoju knjižničarstva na Univerzi Črne
gore se začne z uvedbo sistema COBISS v tej republiki,
pri čemer se mora poudariti zelo srečna okoliščina, da
je na vodstven položaj Univerzitetne knjižnice prišel
zelo energičen in izobražen knjižničarski strokovnjak. Iz
obstoječega kadra in iz kroga specialistov, ki so prišli iz
drugih centrov, se je oblikovalo jedro strokovno uspo-
sobljenih knjižničarjev. Poleg Univerzitetne knjižnice
so se druga za drugo v sistem COBISS vključile skoraj
vse knjižnice na fakultetah, akademijah in institutih. S
pomočjo Centra za odprto družbo, Centralne knjižni-
ce in Instituta informacijskih znanosti iz Maribora je
knjižničarstvo na Univerzi začelo loviti korak s sodo-
bnimi knjižničarskimi usmeritvami. Na začetku je bilo
na Univerzi zaposlenih 43 knjižničnih delavcev, od tega
jih več kot polovico (55,8 %) predstavljajo bibliotekarji
– 3 z nazivom višji bibliotekar, 3 z nazivom bibliotekar
svetnik, med temi pa dva (sta edina v republiki) z aka-
demskim nazivom; eden magister in eden doktor biblio-
tekarstva in informatike.
Čeprav takšna struktura niti po številu, še manj po stro-
kovnih usposobljenosti ni primerna času in vrsti knjižnice
(predvsem zaradi primanjkljaja strokovnjakov speciali-
stov, prevelikega števila osebja s srednjo in višjo strokov-
no izobrazbo, izmikanja strokovnemu izpitu ipd.), je bil
trend strokovnega usposabljanja konstanten, pri tem je
treba poudariti, da rast in kakovost storitev nista bili po-
sledica pritiska akademske skupnosti Univerze, temveč
notranji napor stroke, ki je spoznala svojo vlogo v luči
globalnih sprememb v knjižnično-informativnih aktivno-
stih.
AKTUALNO STANJE
Z reorganizacijo Univerze Črne gore, sprejetjem bolonj-
skega procesa in sprejetjem novega statuta se je pozitiven
trend prekinil in se obrnil v nasprotno smer. Čeprav še na-
prej brez strategije razvoja tega segmenta podpore učnega
in znanstvenega procesa, so se v praksi uresničevale rešit-
ve, ki so izničevale dosežene uspehe. Najprej Univerzitet-
na knjižnica izgubi status članice Univerze in dobi status
notranje enote Univerze, s čimer se zmanjša njen vpliv
na skupno politiko knjižnično-informativne dejavnosti.
Razbije se že oblikovano jedro usposobljenih strokov-
njakov (po pravilu tistih, ki so pridobili licenco za delo v
vzajemni katalogizaciji v okolju COBISS), trga se mreža
visokošolskih knjižnic, pri čemer se v okviru iste fakulte-