72 / 136
190
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
(leta 2003) ustanovljena ena privatna fakulteta in prva univerza s
štirimi fakultetami. Ker so ustanovljene v obdobju zadnjih dveh
(izjemoma treh) let, statistični podatki o novonastalih knjižnicah
v njihovi sestavi (3) in knjižnicah v nastajanju (3) še zmeraj niso
sistematizirani, zaradi česar te knjižnice v tem prispevku ne bodo
predmet proučevanja. Glede na to, da so to male tradicionalne
knjižnice, se slika o črnogorskem visokošolskem knjižničarstvu
ne bi spremenila, tudi če bi upoštevali podatke o njihovem delu.
2
Zakon o visokošolskem izobraževanju, Sl. list RCG, 60/03.
3
Statut Univerze Črne gore z dne 6. 2. 2004.
4
Gl. Kavčić-Čolić, Alenka (1999).
Razvojni trendi v visokošolskih
knjižnicah
. Knjižnica, 43 (4), 5–18.
5
Organizacijske enote in članice Univerze Črne gore so do reforme
visokošolskega izobraževanja leta 2003 imele status pravne os-
ebe, od takrat dalje pa je pravna oseba le Univerza Črne gore.
6
Standardi za biblioteke univerziteta u Jugoslaviji
. Bibliotekar:
časopis Saveza bibliotečkih radnika, god. 27 (5–6), 568–583.
7
Zakon o bibliotečkoj djelatnosti
, Sl. list SRCG, br. 16/77 i 2/89;
Zakon o Univerzitetu
, Sl. list RCG, br. 37/92 i 6/94;
Statut Uni-
verziteta
, br. 01–540 od 06. 07. 1993,
Statut Univerzitetske bib-
lioteke
, br. 01–198, 28. 06. 1994.
8
Vse do leta 2001 Univerzitetna knjižnica ni imela niti osnovnih
statističnih kazalcev o številčnem stanju visokošolskih knjižnic,
številu zaposlenih in velikosti knjižničnega gradiva, kaj šele, da bi
imela natančnejše podatke o njihovem delu. Praktično se komu-
nikacija med njo in drugimi knjižnicami na Univerzi ni v ničemer
razlikovala od povezav z drugimi knjižnicami v republiki.
9
Čeprav z aktom o sistemizaciji delovnih mest nikoli niso
predvidena dela s področja matične vloge in kljub nenehnemu
zmanjševanju števila zaposlenih po izpeljani reformi visokega
šolstva (2003), je vodstvo knjižnice vztrajalo, da se največji del
teh nalog kljub temu opravi.
10 Z ozirom na nezainteresiranost, počasnost in zavlačevanje del
pri izdelavi baze in registra v visokošolskih knjižnicah, so bile
te naloge poverjene samo eni knjižnici (Knjižnici naravoslovno-
matematičnih in tehničnih znanosti).
11 Potem ko je po reformi visokega šolstva postala nosilec pravnih
lastnosti Univerza Črne gore, so prenehali veljati zakonski akti
organizacijskih enot (statuti), s katerimi je bila med drugim ure-
jena tudi dejavnost knjižnic v njihovem sestavu.
12 Statut Univerze Črne gore (prečiščeno besedilo) z dne 20. 4.
2006.
13 V obdobju 1979–1991 je Vlada Črne gore financirala nabavo tujih
časopisov za Knjižnico naravoslovno-matematičnih in tehničnih
znanosti, medtem ko so samoupravne interesne skupnosti kulture,
izobraževanja in znanosti zagotavljale sredstva za potrebe Univer-
zitetne knjižnice. V obdobju 1997–1999 je Ministrstvo za šolstvo
in znanost preko Univerzitetne knjižnice financiralo koordinirano
nabavo tujih časopisov za knjižnice Univerze.
14 V svetu se v okviru različnih sistemov za financiranje
visokošolskih knjižnic (ki jih imajo za največje porabnike uni-
verzitetnih proračunskih sredstev) odstotek giblje v razponu 4–5
odstotkov (v Ameriki) in 5–6 odstotkov (v Evropi). V Sloveniji
se za visokošolske knjižnice daje okrog 5 odstotkov od skupnih
proračunskih sredstev za visokošolsko izobraževanje. V Veliki
Britaniji se, samo kot primer, na osnovi preciznih statističnih
podatkov o stroških za knjižnice v odnosu na celotni proračun
izdelujejo letne tabele in vodstva univerz natančno spremljajo,
kje na tej tabeli je mesto njihove univerze. Ne glede na model
financiranja je torej najpomembnejše razmerje med skupnim
proračunom univerze in sredstvi, ki jih namenjajo knjižnicam.
Priporočilo Ifle je 5 odstotkov univerzitetnega proračuna.
15 Poleg plače zaposlenih in drugih osebnih prejemkov dobiva Uni-
verzitetna knjižnica od Univerze okrog 320.000 evrov mesečno z
naslova materialnih stroškov poslovanja, po 8-odstotni stopnji na
bruto osebni dohodek zaposlenih v knjižnici (ta znesek se zmanj-
šuje z zmanjševanjem števila zaposlenih). Npr. na osnovi izpisa
o poslovanju Univerzitetne knjižnice in pregleda denarnih tokov
za leto 2004 je knjižnica od univerze razen prihodka za plače
zaposlenih in drugih prihodkov za zaposlene dobila vse skupaj
8.803,58 evra, od tega 2.200 evrov za nabavo referenčnih publi-
kacij in potne stroške dveh zaposlenih na sejem knjig v Beograd.
S prihrankom na različnih postavkah (službena potovanja, nabava
opreme ipd.) je knjižnica za nabavo knjižničnega gradiva porabila
samo 5.564,49 evra.
Reference
[1] Cicmil, Bosiljka,
Računarsko povezivanje biblioteka u Crnoj Gori
– Virtuelna biblioteka Crne Gore
, Vaspitanje i obrazovanje, 2
(2004): 100–112.
[2] Cicmil, Bosiljka,
Univerzitetska biblioteka u Podgorici
, Vaspita-
nje i obrazovanje, 3 (2002), 139–152.
[3] Cicmil, Bosiljka,
Visokoškolske biblioteke na pocetku 21. vijeka
,
Bibliološki glasnik : časopis za bibliotečku teoriju i praksu, god.
2, br. 2 (2004): 19–32.
[4] Cicmil, Bosiljka,
Crnogorsko visokoškolsko bibliotekarstvo i
reforma visokog obrazovanja,
Vaspitanje i obrazovanje, 2 (2005):
203–218.
[5] Kavčić-Čolić, Alenka,
Razvojni trendi v visokošolskih knjižni-
cah
, Knjižnica, 43, br. 4 (1999): 5–18.
[6] Petrak, Jelka, Tatjana Aparac-Jelušić,
Knjižnice na hrvatskim sve-
učilištima :
tradicija i promjene
, Vjesnik bibliotekara Hrvatske,
48, 1 (2005): 13–30.
[7]
Standardi za biblioteke univerziteta u Jugoslaviji,
Bibliotekar, 27,
5–6 (1975): 568–583.
[8]
Statut Univerzitetske biblioteke
, br. 01-198, 28. 6. 1994.
[9]
Statut Univerziteta Crne Gore,
06. 2. 2004.
[10] Vraneš, Aleksandra,
Visokoškolske biblioteke
, Beograd, Konzor-
cijum TEMPUS projekta UMI_JEP 16059-2001, Univerzitetska
biblioteka „Svetozar Marković“; Banja Luka, Narodna i univerzi-
tetska biblioteka Republike Srpske, 2004, 347 str.
[11]
Zakon o visokom obrazovanju
, Sl. list RCG, 60/03.
Iz srbščine prevedla Renata Zadravec Pešec.