126 / 136
244
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
• Razviti je treba nov model evalvacije, ki bo:
- pluralističen in bo prepoznaval vrste lokalnih, na-
cionalnih in mednarodnih dejavnikov;
- ustrezal različnim specifičnim univerzitetnim oko-
ljem;
- dinamičen in bo upošteval univerzitetne cilje in
zgodovino;
- povezoval vse univerzitetne dejavnosti.
NEKATERA MERILA ZA EVALVACIJO
SPLETNIH IN DRUGIH KNJIŽNI^NIH VI-
ROV
Evalvatorji knjižničnih programov imajo različne poglede
na to, zakaj sploh izvajati evalvacijo in seveda na kakšen
način. Ti pogledi izhajajo tudi iz različne zainteresiranosti
za uporabnike in storitve, kar se kaže v tem, katere do-
sežke ocenjujejo. Zanima nas, kakšni motivi vodijo uni-
verzitetna telesa in vodstva, ko se odločijo za evalvacijo
knjižnice. Pogledali smo si nekaj primerov programske
evalvacije, saj ne obstajajo nobene smernice za evalvacijo
knjižničnih programov, srečujemo pa različna orodja in
nasvete, ki vzpodbujajo knjižničarje, da bi storili nekaj
več za izboljšanje razumevanja vrednosti knjižnic pri
svojih uporabnikih in v družbi, posebej pa pri študentih in
učiteljih.
Opredelimo lahko nekatere kriterije v zvezi s kakovostjo
knjižničnih in internetnih virov:
• avtorstvo (Je stran sploh avtorizirana, kdo jo sponzori-
ra, je izvirna ipd.?),
• točnost (preverljivost),
• objektivnost (prisotnost reklamiranja),
• veljavnost (datiranje …),
• klasificiranost.
Na koncu želim poudariti, da je tema kakovosti univerze
in pomen knjižnic v tej zvezi zelo kompleksno vprašanje,
še posebej v sklopu evalvacije. Univerze morajo sodelo-
vati in si izmenjavati izkušnje, upoštevaje cilje lizbonske
strategije, bolonjskih priporočil in druge evropske pobude
na področju visokega šolstva.
Ivan Beltchev,
Specialna visoka šola za knjižnične študije in
informacijske tehnologije, Sofija
Iz angleščine prevedel Franci Pivec.