127 / 136
M
245
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Znanstvena knjižnica Politehnične univerze v Tirani se je
zelo resno lotila nalog, ki izhajajo iz listine o bolonjskem
procesu, da bi izpolnila pričakovanja vodstva univerze.
V tem vidimo priložnost, da pritegnemo pozornost in
izpostavimo pomembno vlogo, ki jo imajo univerzitetne
knjižnice v izobraževalnem programu.
Prizadevamo si prepričati okolje, da potrebujemo knjiž-
nico, ki ne bo le tehnično organizirana zgradba z zava-
rovanimi in razpoložljivimi knjigami, ampak knjižnica z
ustrezno infrastrukturo. Biti mora topel dom, kjer bodo
študentje našli prikladen kotiček za študij, za učenje, za
medsebojne stike in za sanjarjenja, če bodo to želeli.
Za začetek bi se sklicevali na dva največja filozofa anti-
ke, Aristotela in Sokrata: “Človek se uči vse življenje.” in
“Vem, da nič ne vem.”. In dodajmo še ameriškega filozo-
fa Johna Deweyja: “Pravo znanje pravočasno doseže pra-
ve ljudi.”. Izobraževalni program bi moral vedno temeljiti
na takšni filozofiji. In sledeč temu univerzitetni učitelji
skozi akademsko leto organizirajo študentske skupine ter
skozi predavanja in izpite prenašajo dele svojih dosežkov
na vsakega študenta.
V takem trenutku je zelo pomembna vloga univerzitetnih
knjižnic. Najprej zato, ker morajo knjižničarji uveljaviti
svoja pričakovanja, da je prišel čas za njihovo vlogo uči-
telja knjižničarja in profesorjevega asistenta. Študentje, ki
delajo v skupinah, morajo v okviru predavanj in izpitov
ob učitelju akademiku spoznati tudi učitelja knjižničarja.
To postavlja osebje univerzitetne knjižnice v zelo po-
membno pozicijo. Biti morajo precej več od običajno
usposobljenih knjižničarjev. Biti v vlogi učitelja knjiž-
ničarja in delati s študenti v skupini ter s posameznimi
profesorji in posameznimi študenti, pomeni uporabljati
vse knjižnične vire v tiskanih in elektronskih verzijah,
prilagojene potrebam predavanj in izpitov.
Knjižničar je “asistent” profesorju in “eden od staršev”
študentu. Njegova naloga je, da prinaša znanje od izda-
jateljev, da ima popoln pregled nad znanjem, ki ga proiz-
vaja sama univerza, in da o tem mora obvešča profesorje
in študente. Njegova dolžnost je, da zbira informacije, da
je navigator po spletu, da preiskuje vse vire znanja, ki jih
ponuja sodobna informacijska in komunikacijska tehno-
logija.
Na ta način bo univerzitetna knjižnica resnično del struk-
ture in bo delovala skladno z izobraževalnim programom
določene univerze kot njena neodvisna institucija. Seveda
je to zelo odgovorna naloga, a le z izostritvijo naših odgo-
vornosti na visokošolski ravni lahko zahtevamo:
“Integracijo v osnovni izobraževalni program (če že ne
po zakonu) z obveznim sodelovanjem akademskega oseb-
ja univerze z osebjem njihovih univerzitetnih knjižnic”.
Oboji naj bi torej izhajali iz te “povezovalne ureditve” in
si razdelili odgovornosti glede izvedbe izobraževalnega
programa skozi akademsko leto. Posledično bo pomemb-
nost univerzitetnih knjižnic iz leta v leto rasla.
Albansko Ministrstvo za izobraževanje je letos dodelilo
prioriteto vsem šolskim knjižnicam in pričakujemo lahko,
da se bodo stvari spremenile na bolje tudi za univerzitetne
knjižnice.
Arben PALI in Myrvete BRAMATI,
Znanstvena knjižnica Politehnične univerze, Tirana
Iz angleščine prevedel Franci Pivec.
NEKAJ IDEJ O POMEMBNI VLOGI UNIVERZITETNIH
KNJIŽNIC V OKVIRU BOLONJSKEGA PROCESA