Background Image
Previous Page  127 / 136 Next Page
Information
Show Menu
Previous Page 127 / 136 Next Page
Page Background

M

245

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

Znanstvena knjižnica Politehnične univerze v Tirani se je

zelo resno lotila nalog, ki izhajajo iz listine o bolonjskem

procesu, da bi izpolnila pričakovanja vodstva univerze.

V tem vidimo priložnost, da pritegnemo pozornost in

izpostavimo pomembno vlogo, ki jo imajo univerzitetne

knjižnice v izobraževalnem programu.

Prizadevamo si prepričati okolje, da potrebujemo knjiž-

nico, ki ne bo le tehnično organizirana zgradba z zava-

rovanimi in razpoložljivimi knjigami, ampak knjižnica z

ustrezno infrastrukturo. Biti mora topel dom, kjer bodo

študentje našli prikladen kotiček za študij, za učenje, za

medsebojne stike in za sanjarjenja, če bodo to želeli.

Za začetek bi se sklicevali na dva največja filozofa anti-

ke, Aristotela in Sokrata: “Človek se uči vse življenje.” in

“Vem, da nič ne vem.”. In dodajmo še ameriškega filozo-

fa Johna Deweyja: “Pravo znanje pravočasno doseže pra-

ve ljudi.”. Izobraževalni program bi moral vedno temeljiti

na takšni filozofiji. In sledeč temu univerzitetni učitelji

skozi akademsko leto organizirajo študentske skupine ter

skozi predavanja in izpite prenašajo dele svojih dosežkov

na vsakega študenta.

V takem trenutku je zelo pomembna vloga univerzitetnih

knjižnic. Najprej zato, ker morajo knjižničarji uveljaviti

svoja pričakovanja, da je prišel čas za njihovo vlogo uči-

telja knjižničarja in profesorjevega asistenta. Študentje, ki

delajo v skupinah, morajo v okviru predavanj in izpitov

ob učitelju akademiku spoznati tudi učitelja knjižničarja.

To postavlja osebje univerzitetne knjižnice v zelo po-

membno pozicijo. Biti morajo precej več od običajno

usposobljenih knjižničarjev. Biti v vlogi učitelja knjiž-

ničarja in delati s študenti v skupini ter s posameznimi

profesorji in posameznimi študenti, pomeni uporabljati

vse knjižnične vire v tiskanih in elektronskih verzijah,

prilagojene potrebam predavanj in izpitov.

Knjižničar je “asistent” profesorju in “eden od staršev”

študentu. Njegova naloga je, da prinaša znanje od izda-

jateljev, da ima popoln pregled nad znanjem, ki ga proiz-

vaja sama univerza, in da o tem mora obvešča profesorje

in študente. Njegova dolžnost je, da zbira informacije, da

je navigator po spletu, da preiskuje vse vire znanja, ki jih

ponuja sodobna informacijska in komunikacijska tehno-

logija.

Na ta način bo univerzitetna knjižnica resnično del struk-

ture in bo delovala skladno z izobraževalnim programom

določene univerze kot njena neodvisna institucija. Seveda

je to zelo odgovorna naloga, a le z izostritvijo naših odgo-

vornosti na visokošolski ravni lahko zahtevamo:

“Integracijo v osnovni izobraževalni program (če že ne

po zakonu) z obveznim sodelovanjem akademskega oseb-

ja univerze z osebjem njihovih univerzitetnih knjižnic”.

Oboji naj bi torej izhajali iz te “povezovalne ureditve” in

si razdelili odgovornosti glede izvedbe izobraževalnega

programa skozi akademsko leto. Posledično bo pomemb-

nost univerzitetnih knjižnic iz leta v leto rasla.

Albansko Ministrstvo za izobraževanje je letos dodelilo

prioriteto vsem šolskim knjižnicam in pričakujemo lahko,

da se bodo stvari spremenile na bolje tudi za univerzitetne

knjižnice.

Arben PALI in Myrvete BRAMATI,

Znanstvena knjižnica Politehnične univerze, Tirana

Iz angleščine prevedel Franci Pivec.

NEKAJ IDEJ O POMEMBNI VLOGI UNIVERZITETNIH

KNJIŽNIC V OKVIRU BOLONJSKEGA PROCESA