124 / 136
242
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
nične mreže, je evalvacija pokazala tudi številne pomanj-
kljivosti, ki izhajajo iz slabosti v sistemu izobraževanja, v
statusu zaposlenih, v administrativni strukturi, v pomanj-
kanju tehničnih in finančnih sredstev. Opozorjeno je bilo
na zaostanke pri doseganju ravni običajni standardov, ki se
nanašajo na knjižnične storitve, prostore, stalno osebje itd.
Ob primerjanju knjižnic na nacionalni ravni je bila ugotov-
ljena ambicija knjižnice v Bitoli, da bi si zastavila kolikor
mogoče visoke cilje, ki jih želi v posameznih fazah ures-
ničiti z logistično podporo sistema COBISS. Omenjeno je
tudi tehnološko zaostajanje in velika potreba po usposab-
ljanju in poklicnem izpopolnjevanju knjižničnega osebja, s
čemer bi preprečili zapiranje knjižnic v neprimerne okvire
delovanja za sodobno družbo.
Omenjene so težave v zvezi z imenom knjižnice in njeno
sistemsko umestitvijo. Ime kaže na univerzitetno funk-
cijo, njena zgodovina pa na mestno javno službo, zato
je bistveno, kako razmejiti pojma javna in univerzitetna
knjižnica. Dodatno težavo predstavlja financiranje takšne
dvojne funkcije knjižnice.
Prikazan je na različen profil uporabnikov z univerze in
njihovih potreb po literaturi v tradicionalni in elektronski ob-
liki ter uporabnikov v oddelku za otroke in odrasle, ki imajo
povsem druge zahteve glede knjižničnega fonda. To dvoj-
nost knjižnice bi bila uspešna v idealnih finančnih in tehnič-
nih razmerah, kar za tranzicijske države ne velja. V Franciji
obstaja le ena takšna knjižnica, ki je ohranila status mestne
in univerzitetne knjižnice ter predstavlja veliko izjemo.
V delu, ki se nanaša na evalvacijo knjižnice v okvirih
delovanja univerze, so podane usmeritve ob ugotovlje-
nih številnih težavah pri funkcionalni uporabi knjižnič-
nih fondov s strani uporabnikov z Univerze v Bitoli.
Opozorjeno je na številne pomanjkljivosti pri pribli-
ževanju strokovne literature študentom in profesorjem.
Vendar je evalvacija tudi pokazala, da je to pretežno
pogojeno s problemi financiranja knjižnice in nezado-
stnim prilivom denarja za nabavo strokovne literature,
kar vse je v primerjavah s Francijo zelo očitno.
Poseben pomen ima ocenjevanje in primerjanje franco-
skih knjižnic in bitolske knjižnice glede na število vpi-
sanih članov knjižnice, število izposojenih enot, razno-
vrstnost knjižničnega fonda ter nujnost sociološkega
proučevanja potreb bralcev iz oddaljenih delov mesta
kot tudi potreb šolskih okolij. Tudi glede tega daje
evalvacija priporočila za korenite spremembe. Zelo po-
memben korak je avtomatizacija knjižnic posameznih
fakultet ob programski podpori sistema COBISS.
Treba je definirati knjižnično zbirko in načine zagotavlja-
nja knjižničnih storitev.
Očitne pomanjkljivosti so tehnična opremljenost knjižnice,
nefunkcionalnost zgradbe, neprilagojenost prostorov in
opreme in vse to predstavlja resno težavo za zaposlene v
prepričevanju uporabnikov, da naj vse to odmislijo.
Evalvacija daje smernice in priporočilo za ločitev dvojne
funkcije knjižnice, s čimer sledijo družbenim spremem-
bam, ki so nastale v procesu decentralizacije.
PREDLOGI IN PRIPORO^ILA
Predlogi in priporočila na podlagi evalvacije se pretežno
nanašajo na proces decentralizacije, transfer in prerazpo-
reditev tehničnih, administrativnih in finančnih pristojno-
sti države na lokalno raven
Nakazana je potreba po opredelitvi vseh pogojev, ki bi jih
neka knjižnica morala imeti, kot je ustrezna strokovna za-
sedenost v knjižnici in ustalitev poklica knjižničarja v insti-
tucionalnem smislu. Priporočila so del širšega konteksta, ki
se nanaša na razmere v Bitoli, na spremembe v zakonodaji,
kar je bilo poudarjeno ob obisku Jean-Luca Gautiera-
Gentèsa v zvezi z zakonom o knjižnicah, pri čemer Bitola
vsekakor ne sme postati vzporeden pojav (epifenomen).
Evalvacija bitolske knjižnice je opozorila na zastarel in
neprimerno adaptiran prostor, povezan z nezadostno fi-
nančno podporo knjižnice, kar v veliki meri ovira nadalj-
nji razvoj knjižnice.
Z razumno politiko odprtosti, ki je odraz učinkovitosti in
prilagajanja sodobnim potrebam knjižnic, se knjižnica v
Bitoli trudi, da bi v zapletenem ekonomskem in socialnem
kontekstu zadovoljila potrebe prebivalcev, ponudila potreb-
ne instrumente za delo študentov in univerzitetnih kadrov,
ob prepričanju v svojo nenadomestljivo vlogo dejavnika
intelektualnega, kulturnega in znanstvenega razvoja.
Kljub velikim naporom in številnim pobudam s strani
vodstvenega tima knjižnica v danih razmerah ne more
narediti več od sedanjih aktivnosti.
Proces decentralizacije in prenosa odgovornosti na lokalno
raven predstavljata možnost in izziv za makedonske knjiž-
nice, da se uveljavijo kot sodobna knjižnična središča in da
vzpostavijo komunikacijsko mrežo. Ni dvoma, da je
COBISS ena od prednosti makedonskega knjižničarstva.
Jelena Petrovska,
NUUB “Sv. Kliment Ohridski”, Bitola
Iz hrvaščine prevedel Franci Pivec.