129 / 136
M
247
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Vlogo knjižnic v evalvacijah in akreditacijah univerz je
treba opazovati z vidika bolonjskega procesa, po katerem
sta izobraževanje in znanstveno raziskovanje neločljiva in
kot je lepo zapisano v komunikeju iz Berlina septembra
leta 2003, sta “dva brsta, ki rasteta iz znanja”. To pome-
ni, da imajo knjižnice eksplicitni in implicitni pomen za
sleherno univerzo.
Novi zakon o visokem šolstvu Republike Srbske je bil
sprejet septembra leta 2006 in je usklajen z evropski-
mi standardi (bolonjska deklaracija, lizbonska kon-
vencija itd.). V 18. členu tega zakona je navedeno, da
visokošolski zavod lahko začne delo, če izpolnjuje
predpisane organizacijske, kadrovske, prostorske in ma-
terialno-tehnične zahteve in če ima knjižnico ter infor-
macijsko opremo za izvajanje študija in izpolnjuje druge
predpisane pogoje.
V 116. členu zakona je predvideno oblikovanje Sveta
za razvoj visokega šolstva in za zagotavljanje kako-
vosti. Svet mora delovati kot neodvisna institucija in
ima pristojnost ocenjevanja kakovosti ter akreditiranja
visokošolskih institucij v skladu s standardi in kriteriji,
ki jih postavljajo ustrezne domače in tuje institucije na
področju visokega šolstva. Oblikovanje omenjenega
Sveta je v teku. Na Univerzi v Banjaluki je trinajst fakul-
tetnih knjižnic, dve inštitutski knjižnici ter Narodna in
univerzitetna knjižnica, ki ima najbogatejši fond, stroko-
vno usposobljene kadre in najbolj razvito informacijsko
strukturo. Med fakultetnimi knjižnicami obstajajo velike
razlike v vseh pogledih knjižnične dejavnosti.
Enako kot obstajajo normativi in standardi za akreditacijo
visokošolskih institucij, bi morali določiti tudi normati-
ve in standarde za knjižnice. Najprej bi morali določiti
količino potrebnega prostora za učbeniško in znanstveno
literaturo in računalniških učilnic z dostopom do interne-
ta. Nato sledijo kadri kot strateški vir v vsaki dejavnosti.
Gre za število knjižničarjev glede na vrsto visokošolske
institucije in glede na število uporabnikov (študentov
in znanstvenih delavcev. Pri tem je pomembno uspo-
sabljanje učiteljev in študentov za učinkovito uporabo
knjižnice in preostalih informacijskih virov. Med
materialno-tehnične pogoje spadajo oprema, najmanjše
število knjižničnih enot na področju izvajanja
izobraževalnega procesa, dostop do podatkovnih baz,
potrebnih za znanstvenoraziskovalno delo. Slednje je
izredno pomembno v luči tretjega ciklusa, tj. doktorskega
študija na univerzah, ki traja tri leta in je ovrednoten s
180 kreditnimi točkami (točke ECTS) in pri katerem so
nujne informacije o najnovejših raziskavah na določenem
področju.
Omenjene normative in standarde je treba določiti na
podlagi izkušenj iz našega okolja, še posebej v državah,
ki so dosegle vidne uspehe na tem področju in med nji-
mi je tudi Slovenija. Razvoj institucij, ki se ukvarjajo
z evalvacijami in akreditacijami univerz, in jasne pro-
cedure so neobhoden pogoj, da se lahko lotimo posla.
V zvezi s tem predlagam, da se zaradi ekonomičnosti
in učinkovitosti pri opredeljevanju vloge knjižnic v
procesu evalvacij in akreditacij univerz naslonimo na
integriran sistem, kakršen je COBISS. Na podlagi spreje-
tega Zakona o visokem šolstvu Republike Srbske bodo
sledili integracijski procesi na Univerzi v Banjaluki,
zato bo najbolj smotrno izpeljati integracijo celotnega
visokošolskega knjižničnega prostora v enovit sistem. Na
ta način bomo poleg ekonomičnosti in učinkovitosti dose-
gli tudi aktivnejšo in kakovostnejšo vključitev knjižnic v
študijsko-raziskovalni proces.
Dragoljub Mirjanić,
Akademija znanosti in umetnosti Republike Srbske,
Banjaluka
Iz srbščine prevedel Franci Pivec.
VLOGA KNJIŽNIC PRI EVALVACIJAH IN
AKREDITACIJAH UNIVERZ