OZ 2006/4

248

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

Knjižnični informacijski sistem univerze je neobhodna

infrastrukturna podlaga, na kateri je zgrajena enovita

univerza. Bolonjski proces, s katerim se fakultete tesneje

povezujejo v okvir univerze, ni uresničljiv brez učinkovi-

tega knjižničnega informacijskega sistema. Iz tega sledi,

da majhne in neodvisne knjižnice na univerzah pripadajo

preteklosti, ker takšne knjižnice nimajo niti kadrovskih

niti materialnih možnosti za izpolnitev nalog, ki jih nare-

kuje sodobna univerza.

Knjižnice na univerzah morajo postati centralne točke

za izgradnjo in vzdrževanje digitalnih arhivov institucij

in izobraževalni centri za informacijsko opismenjevanje

uporabnikov na vseh ravneh, od študentov do raziskoval-

cev, ki so odvisni od relevantnih informacij. Vendar pa

izgradnja enovitega knjižničnega informacijskega sistema

še zdaleč ni preprosta naloga, saj so bile knjižnice na

univerzah praviloma od svoje ustanovitve dalje neodvisne

institucije ali pa so pripadale posameznim fakultetam ali

katedram. Treba bo premagati številne odpore na univer-

zah, fakultetah in tudi v samih knjižnicah, da bi združili

vse obstoječe potenciale in delovanje sistema uskladili s

sodobnimi potrebami uporabnikov, predvsem študentov.

V procesu preobrazbe knjižnic v enovit knjižnični infor-

macijski sistem je treba predvideti več korakov. Prvi ko-

rak je vzpostavitev umreženega elektronskega kataloga,

s čemer se bodo fondi virtualno združili. Drugi korak je

koordinirana nabava in medknjižnična izposoja, čemur bi

sledila vzpostavitev elektronske komunikacije z uporab-

niki ter organiziranje servisa 24/7/365 (24 ur na dan vse

dni v tednu vse dni v letu). Sledila bi ponudba digitalizi-

ranega študijskega gradiva v mreži ter močno funkcio-

nalno povezovanje z vsemi knjižnicami in univerzami v

regiji.

SITUACIJA V SRBIJI

Proces preobrazbe knjižnic v Srbiji je v tem tisočletju

stekel precej intenzivno. Kot prvi korak lahko opredelimo

virtualno združevanje fondov z vzpostavitvijo sistema

vzajemne katalogizacije. Nastal je vzajemni elektronski

katalog na ravni Srbije, v katerega so vključene nacional-

ne in vse tri univerzitetne knjižnice z okoli 1,7 milijona

zapisov. Center Virtualne knjižnice Srbije je začel delo

februarja leta 2003 v Narodni knjižnici Srbije in je združil

elektronske kataloge treh knjižnic, danes pa je v sistem

vključenih že preko 60 institucij, baza podatkov

COBIB.SR

pa je vključena v mrežo

COBISS.Net

. Upora-

ba kataloga nenehno raste in v letu 2005 ja bila uporablje-

na v 1.424.947 primerih. Od decembra leta 2006 je zapise

v vzajemnem katalogu Srbije možno preiskovati preko

servisa GoogleScholar. Usposobljenih je bilo več kot 300

knjižničarjev za delo v sistemu vzajemne katalogizacije.

Vendar pa je še zelo veliko knjižnic zunaj sistema, zato

ni mogoče reči, da je virtualno združevanje fondov za-

ključeno. Dobro je, da so vse tri univerzitetne knjižnice

velikih državnih univerz vstopile v sistem, koliko časa bo

potrebno za virtualno združitev fondov na posameznih

univerzah pa je odvisno prej od univerzitetnih vodstev

kot od volje knjižnic.

Koordinirano nabavo smo vzpostavili relativno enostavno,

kar je po eni strani posledica velikih problemov pri nabavi

v vseh knjižnicah v devetdesetih letih, po drugi strani pa je

ministrstvo za znanost pokazalo razumevanje za problem

nabave znanstvene literature. Nabava elektronskih virov je

bila poenotena preko konzorcija KoBSON na ravni Srbije

in danes zajema okoli 17.000 časopisov, nekaj tisoč e-knjig

in okoli 20 servisov. Univerzitetne knjižnice so prevzele

vlogo promoviranja uporabe elektronskih virov po fakul-

tetah in rezultati so že opazni, saj je Srbija po intenzivnosti

uporabe naročenih servisov vodilna država v regiji. Elek-

tronska komunikacija z uporabniki je v stalnem porastu.

Postavljene so spletne strani velikih knjižnic in stran

KoBSON, preko njih pa so dostopni katalogi, elektronski

viri in izobraževalni materiali.

Deponiranje univerzitetnih publikacij v elektronski obliki

– doktorskih, magistrskih in diplomskih del, študijskih

načrtov in programov skupaj z učnim gradivom, ki služijo

njihovemu izvajanju – še ni sistematično rešeno na nobe-

ni univerzi v Srbiji. Lahko ugotovimo, da na univerzah

ni natančnih načrtov o organiziranju enovitih knjižničnih

informacijskih sistemov. Dosedanja univerzitetna vodstva

niso prepoznala vloge knjižnic pri transformaciji univer-

zitetnega študija in videli bomo, kaj se bo spremenilo v

letu 2007, ko dobijo vse univerze nova vodstva.

POMEN KNJIŽNIC NA UNIVERZAH ZA NJIHOVO

AKREDITACIJO IN EVALVACIJO