128 / 136
246
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Bosna in Hercegovina je ena izmed “bivših jugoslovan-
skih republik”; je ena od evropskih držav v tranziciji; je
ena od držav, ki se želijo integrirati v Evropsko unijo; in
prav tako je ena od 29 držav, ki so podpisale bolonjsko
deklaracijo in se obvezale k uresničitvi ciljev te deklara-
cije, seveda v sodelovanju z institucijami in združenji v
visokem šolstvu.
Evropske visokošolske institucije so že leta 1998 prevzele
vodilno vlogo pri oblikovanju evropskega visokošolskega
prostora, ki izhaja iz sorbonske deklaracije oziroma iz
bolonjske Magna Charta Universitatum. S temi dokumen-
ti so se države podpisnice obvezale, da bodo koordinirale
politiko na tem področju, kar je pogoj za povečanje med-
narodne konkurenčnosti evropskega sistema visokošol-
skega izobraževanja. Bolonjska deklaracija potemtakem
ni samo politična izjava, ampak obvezujoča usmeritev, za
Bosno in Hercegovino pa tudi eden od pogojev za vklju-
čitev v Evropsko unijo.
Z Daytonskim mirovnim sporazumom, podpisanim pred
enajstimi leti in iz katerega izhaja bosansko-hercegovska
zakonodaja na vseh področjih, so pristojnosti na področju
izobraževanja, znanosti, kulture in športa, sem pa spadajo
tudi knjižnice, dodeljene entiteskim ministrstvom, v
Federaciji BiH pa kantonalnim/županskim ministrstvom.
Na državni ravni so te dejavnosti deloma v pristojnosti
Ministrstva za civilne zadeve, a to le v smislu koordina-
cije njihovega delovanja. V celotnem seštevku se s tem
področjem “ukvarja” kar trinajst ministrstev v eni sami
državi. Sicer pa je splošno znano, da v Bosni in Herce-
govini še ni bil sprejet krovni zakon o visokem šolstvu,
s katerim bi uredili vprašanja evalvacije in akreditacije
bosansko-hercegovskih univerz.
Univerzitetne in fakultetne knjižnice, ki so v naši državi
neupravičeno potisnjene na stranski tir, nesporno pred-
stavljajo pomembno podporo kakovostnemu izvajanju
visokošolskega dodiplomskega in podiplomskega izob-
raževanja, znanstvenoraziskovalnega dela in tudi pri
vseživljenjskem izobraževanju.
Vloga in status knjižnic z vidika evalvacije in akreditacije
univerz, še posebej v dobi informatizacije in avtomati-
zacije zasluži pomemben poudarek, ker si znanstvene
dejavnosti ni mogoče niti zamisliti brez njihove načrtne
dejavnosti.
Ne da bi iskali opravičilo za opisano stanje, je vseeno
treba poudariti specifičnost bosansko-hercegovske
družbeno-politične ureditve in ekonomskega položaja, ki
v pomembni meri narekuje način reševanja te problema-
tike ob uporabi evropskih standardov v visokem šolstvu
Bosne in Hercegovine.
Zato menim, da bi lahko modele iz držav v okolici, npr.
v Sloveniji, uporabili tudi v BiH, s čimer bi izpolnili za-
htevane postulate, knjižnice pa bi dobile položaj in vlogo,
ki jim po naravi stvari pripada. Pomoč in podpora držav
članic EU bi bila več kot dobrodošla, še posebej, ker jo
Bosna in Hercegovina pričakuje in zasluži. Ob tej prilož-
nosti pozivam k zasnovi projektov, ki bi knjižnično dejav-
nost v Bosni in Hercegovini dvignili na višjo raven in jo
približali evropskim standardom v korist vsem ljudem.
Zlatko Horvat,
Ministrstvo za civilne zadeve Bosne in Hercegovine
Iz hrvaščine prevedel Franci Pivec.
OBRAVNAVANJE KNJIŽNIC V POSTOPKIH EVALVACIJE
IN AKREDITACIJE UNIVERZ V BOSNI IN HERCEGOVINI