131 / 136
M
249
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
NOVI STANDARDI
Pravkar sprejeti standardi za akreditacijo visokošolskih
ustanov predvidevajo, da mora visokošolska ustanova:
• imeti najmanj enega bibliotekarja, dva bibliotekarja
in enega knjižničarja v primeru vpisanih več kot 500
študentov, najmanj 1.000 knjižničnih enot s področja
izvajanja študija;
• razpolagati z informacijsko tehnologijo, ki omogoča
neoviran dostop do drugih informacijskih virov, ki so
potrebni za študij in znanstvenoraziskovalno delo;
• zagotavljati najmanj eno računalniško učilnico z naj-
manj 20 računalniki in internetno povezavo ter potreb-
no usposabljanje učiteljev, sodelavcev in študentov za
učinkovito uporabo knjižnice in drugih informacijskih
virov.
Kako dolgo bo trajal proces prilagajanja tem standardom,
bo pokazala prihodnost. Vsem je jasno, da je za izpolni-
tev standardov treba:
• opremiti knjižnice z ustreznim številom v mrežo po-
vezanih računalnikov za uporabnike,
• formirati izobraževalne centre,
• obvezati knjižničarje k stalnemu usposabljanju in
pridobivanju potrebnih certifikatov – strokovni izpit,
izpit ECDL in ustrezni tečaji za vnašanje in preisko-
vanje elektronskih virov,
• priznati ustrezno usposobljenim knjižničarjem status
sodelavcev v učnem procesu,
• začeti proces združevanja knjižnic v okviru posamez-
nih univerz v smislu popolne koordinacije nabave,
obdelave, izgradnje digitalnih repozitorijev diplom-
skih, specialističnih in doktorskih disertacij, publika-
cij univerzitetnih sodelavcev, izobraževalnega gradiva
itd.
Trenutna kvalifikacijska struktura knjižničnih sodelav-
cev na univerzah v Srbiji ni ustrezna, njihov status je
odvisen od matične fakultete in nikjer niso upoštevani
kot sodelavci v učnem procesu. Fakultetne knjižnice pri-
padajo svojim matičnim fakultetam, status univerzitetnih
knjižnic pa je različen od univerze do univerze. Nobena
univerzitetna knjižnica nima realne pristojnosti nad delo-
vanjem fakultetnih knjižnic. Za izpolnitev standardov so
potrebna realna materialna sredstva in potrebno bo for-
miranje knjižničnega sveta v okviru vsake univerze, ki se
bo posvečal načrtovanju izgradnje enovitega knjižničnega
informacijskega sistema na univerzi, spremljal uresniče-
vaje načrtov in izpolnjevanje standardov.
SKLEP
Financerji in ustanovitelji knjižnic morajo spremeniti
odnos do knjižnic, ker je od tega odvisno, kakšen bo
knjižnični informacijski sistem na univerzah. Ne gre za
“okras”, neizogibno obveznost ali za del tradicije, ampak
morajo biti knjižnice resnično razumljene kot vozlišča
za vzpostavitev sodelovanja in komunikacije, ki vsem na
univerzi lajša raziskovalno in pedagoško delo in trajno
ohranja rezultate znanstvenega, strokovnega in umetni-
škega dela v vseh oblikah – od papirnih do elektronskih.
To vključuje tudi ustrezno razumevanje in skrb ustano-
viteljev. Transformacija je nujna, toda zgolj dobra volja
knjižničarjev ne zadošča. Zato je za vse knjižnice v regiji
pomembna
Mariborska deklaracija
, sprejeta na konfe-
renci COBISS 2006, ki naj univerzitetna vodstva in vlade
v državah regije opozori, da kakovostnega premika v raz-
voju visokega šolstva ne bo brez dobro osmišljenega in
regionalno trdno povezanega knjižničnega informacijske-
ga sistema. Knjižničarji v regiji se tega zavedajo in uspe-
lo jim je v programskem okolju COBISS zgraditi zelo
uspešen regionalni kooperativni sistem, za njegovo po-
polno izvedbo in nadaljnji razvoj pa je potrebna pomoč in
podpora držav iz regije. Razvoj informacijske družbe ali
družbe znanja, kar si želijo vse evropske dežele, ni možen
brez razvoja kooperativnih knjižničnih informacijskih si-
stemov. V naši regiji je glavni pobudnik za to mariborski
IZUM in upamo, da bo Mariborska deklaracija odmevala
in pomagala knjižnicam v regiji do uspešnejšega sodelo-
vanja in do še večjega prispevka k razvoju izobraževanja
in znanosti v tem prostoru.
Stela Filipi-Matutinović,
Univerzitetna knjižnica “Svetozar Marković”, Beograd
Iz srbščine prevedel Franci Pivec.