121 / 136
M
239
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Začenjam okroglo mizo o vlogi knjižnic pri evalvacijah in
akreditacijah univerz, ki jo skupaj organizirata Institut in-
formacijskih znanosti v Mariboru in Podonavska rektorska
konferenca. Zamisel o tem smo sprejeli na septembrskem
zasedanju Podonavske rektorske konference, ko smo se
podrobneje seznanili s projektom
COBISS.Net. Številne
univerze, ki so vključene v Podonavsko rektorsko konfe-
renco, delujejo v prostoru, ki ga pokriva
COBISS.Net, in
ko se pogovarjamo o visokošolskih knjižnicah je koristno,
da sedemo za skupno mizo. Imamo enak cilj doseči čim
višjo kakovost visokega šolstva v regiji, kar lahko uresni-
čimo, če se visokošolske knjižnice v polni meri zavedó,
katere procese na univerzah morajo s svojimi dejavnostmi
pokrivati, in če se tudi univerze zavedó, da brez sodobne
knjižnične informacijske podpore ne morejo uspešno izpol-
niti svojega poslanstva.
Naj kar na začetku poudarim, da se visoko šolstvo deli na
dva dela: na kakovostni del, ki skrbi za svoje knjižnice in
jih intenzivno vključuje v študijski in raziskovalni proces;
ter na manj kakovostni del, ki nima primerne knjižnične
službe in se v tem pogledu zanaša na improvizacije.
Sedanje obdobje razvoja visokega šolstva opredeljuje ne-
kaj bistvenih vplivov, med katerimi bi glede na našo temo
razprave posebej podčrtal naslednje:
• Relativna iztrošenost naravnih virov definitivno pre-
usmerja razvojna pričakovanja na znanje, kar izredno
zaostruje odgovornost univerz kot nosilk kreacije in
diseminacije znanja.
• Izjemno hiter in vseprisoten razvoj IKT je bistveno
spremenil “intelektualno pokrajino”, v kateri se odvija
študijski in raziskovalni proces in tudi na univerzah
zaradi tega “nič ni več tako, kot je bilo”.
• Prihajajo nove generacije, navajene virtualnega oko-
lja, ki se ne pustijo več poučevati, ampak pričakujejo
podporo pri učenju, kar je velika sprememba, ki se ji
morajo prilagoditi vsi elementi univerze, s knjižnica-
mi vred.
• Evropa se je spremenila in za uspešnost EU je zelo
bistveno, da se skladno z Lizbonsko usmeritvijo izob-
likuje tudi enoten in maksimalno prehoden univerzi-
tetni prostor, v katerem vlada zdrava tekmovalnost in
težnja k odličnosti in v katerega se takoj vključijo tudi
univerze iz držav, ki še čakajo na vstop v EU.
• Še posebej se je spremenil tisti del Evrope, ki je prej
pripadal socialističnemu taboru in kjer se tudi v viso-
kem šolstvu dogaja nagla in pogosto nekontrolirana
ekspanzija, ki kliče po uvajanju kriterijev kakovosti.
Navedene in še mnoge druge okoliščine so narekovale ev-
ropsko univerzitetno reformo, katere izhodišča so bila leta
1999 sprejeta v Bologni. Seveda ima ta reforma številne raz-
sežnosti, a njen glavni namen je dvig kakovosti evropskega
visokega šolstva. S tem pa je najtesneje povezano uvajanje
sistemov evalvacije in akreditacije. Pri kakovosti gre vedno
za tisto, kar je definirano s standardom ISO 9001: za celo-
to lastnosti in značilnosti proizvoda ali storitve, s katerimi
zadovolji posebej ugotovljene ali samoumevne potrebe. Ko
definicijo prenesemo na področje visokega šolstva, se stvari
seveda zapletejo, zato je CRE/EUA sprejela zelo splošno
opredelitev: “Akreditacija je formalizirano, javno objav-
ljeno stališče o kakovosti neke visokošolske institucije ali
programa, ki temelji na ciklični evalvaciji, upoštevaje dogo-
vorjene standarde.”
Čeprav so ministri v Bologni ustanovili tudi Evropsko
mrežo za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu
– ENQA, pa niso sprejeli enotnega sistema akreditacije,
niti enotne metodologije spremljanja kakovosti. Oboje je
podrejeno nacionalni pristojnosti, zato so opazne precejš-
nje razlike. V tem trenutku preprosto še ni enakega metra
za vse, ker imamo:
• različne tipe izobraževanja,
• različna razmerja med institucijami,
• različne velikosti institucij,
• različne izbire študijskih poti,
• različne metode selekcije pri vpisu,
• različne razvojne stopnje uvajanja e-izobraževanja.
Toda, vse te razlike so bile na dlani že v Bologni, zato
ne morejo vplivati na spremembo osnovne usmeritve k
enotnemu evropskemu visokošolskemu prostoru. Proces
je dolgoročen in postopoma bodo zanesljivo prevladali
primerljivi pristopi in enotna metodologija. Razvoj EU
je preveč odvisen od visokega šolstva, da bi se EU odre-
UVODNA BESEDA O VLOGI KNJIŽNIC PRI
EVALVACIJI IN AKREDITACIJI UNIVERZ