OZ 2006/4

118 / 136

236 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Udeleženci panela so na posebnem zasedanju v okviru
konference COBISS 2006 obravnavali ključna vprašanja
glede programov razvojne pomoči državam, v katerih je
prisoten . Razprava je uvodoma zajemala
oris razvojnih prioritet Jugovzhodne Evrope, nato pa se
je usmerila k instrumentom razvojne pomoči, ki so jih
predstavili vidni predstavniki evropskih in mednarodnih
ustanov. Svoja videnja so predstavili tudi predstavniki
pristojnih ministrstev iz držav v mreži .
Udeleženci panela so ugotovili, da integriranega pristopa
k financiranju integrirane informacijske infrastrukture
znanosti, izobraževanja in kulture trenutno še ni, zato so
posamezni interesi primorani posegati po parcialnih pro-
gramih pomoči, kar pa je večinoma premalo učinkovito.
Udeleženke in udeleženci panela so bili v grobem raz-
deljeni v tri skupine. Državni sekretar na Ministrstvu
za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in direktor
IZUM-a sta bila predstavnika gostitelja in hkrati naj-
večje države donatorice pri izgradnji .
V naslednji skupini so bili predstavniki mednarodnih
ustanov: Evropske komisije in njenih agencij, UNDP ter
zunanja sodelavka Unesca. Posebno skupino panelistov
so tvorili tudi predstavniki različnih ministrstev in upo-
rabniki sistema COBISS iz Bolgarije, Bosne in Herce-
govine, Makedonije in Srbije.
Udeležence panela je uvodoma pozdravil državni sekretar
na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr.
Dušan Lesjak, ki je predstavil napore Republike Slovenije
pri dosedanji uveljavitvi mreže . Poudaril je,
da je dokument Phase 2: Support to Knowled-
ge and Intercultural Dialogue pokazatelj naporov, priza-
devanj in dosežkov skupine ljudi, ki v IZUM-u združujejo
svojo energijo in so dovolj ambiciozni, da želijo naše re-
zultate, dosežke in prizadevanja širiti tudi po prostorih
t. i. ozemlja . Poudaril je pozitivno umešče-
nost dokumenta v prostor Jugovzhodne Evrope, ki odlično
razčleni težave in tudi priložnosti ter predvsem dejstvo, da
“predstavnikom posameznih ministrstev podaja jasno spo-
ročilo o pomenu sistema, o naporih, ki jih je treba vložiti,
da bo sistem deloval v službi raziskovalcev, javnosti in ne
nazadnje tudi raziskovalni, izobraževalni in kulturni
politiki”.
Dr. Milica Uvalić z Univerze v Peruggii je bila sodelav-
ka v Unescovih raziskavah, katerih cilj je bil ugotoviti
stanje znanstvenoraziskovalnih kapacitet na področju
Jugovzhodne Evrope. Uvodoma je predstavila posledice,
ki so jih na splošnem ekonomskem področju pustili spo-
padi na tem geografskem področju v devetdesetih letih
prejšnjega stoletja. Te posledice so ključno vplivale na
omejitev razvojnih procesov (npr. BDP v nekaterih dr-
žavah še vedno ne dosega tiste ravni, ki je bila dosežena
konec osemdesetih let). V luči obravnavane tematike je
posebej izpostavila nezadostno infrastrukturo informacij-
sko-komunikacijskih tehnologij in močno prisotnost t. i.
“bega možganov”. Za večino držav je značilno, da z iz-
jemno restriktivnimi politikami na ekonomskem področju
poskušajo zaustaviti negativna ekonomska gibanja, kot
so na primer zunanje zadolževanje in inflacija, pri čemer
pa zaradi omejitve naložb nastopi posredni negativni
učinek na področju raziskovanja in razvoja. V zaključnih
besedah je dr. Uvalić spregovorila o razvojnih pomočeh,
katerih struktura kljub visoki absolutni vrednosti ni bila v
prid raziskovalnemu področju, saj je večina teh pomoči v
obliki kreditov in ne donacij. Prav zaradi tega je izrazila
zadovoljstvo nad obliko pomoči, ki jo ponuja Republika
Slovenija preko IZUM-a.
Predstavnica Direktorata za raziskave pri Evropski komi-
siji, pristojna za širitev EU na področju raziskav, Tania
Friederichs, je v svojem prispevku predstavila potrebo
po preglednosti raziskovalnega dela v EU ter pridruženih
državah in kandidatkah. S preprostim geslom “Razisko-
vanje je dobro za vas” Komisija spodbuja države, da bi
se čim bolj usmerile v raziskovalno področje, ki je dolgo-
ročna naložba in nujni sestavni del vseh transformacij v
ekonomski politiki na poti k ciljem lizbonske deklaracije,
to je ekonomija znanja. V evropski shemi je raziskovanje
postala predvsem politična kategorija in v manjši meri
klasična investicijska dejavnost. Programi morajo biti
usmerjeni predvsem v povezovanje s preseganjem evrop-
skih meja. Sledila je izčrpna predstavitev mehanizmov
pridružitvenih pomoči, ki so izvedljive preko niza raz-
ličnih instrumentov, pri čemer pa je zelo pomembno, da
države razvijejo svojo nacionalno razvojno politiko in da
se s pomočjo in podporo svojih vlad aktivno vključijo v
uporabo teh instrumentov. Svoj nastop je predstavnica
PORO^ILO O PANELU
O PROGRAMIH RAZVOJNE POMO^I JUGOVZHODNI EVROPI ZA
INFORMACIJSKO INFRASTRUKTURO ZNANOSTI, IZOBRAŽEVANJA IN KULTURE