OZ 2006/4

115 / 136

M
233 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Razlike v naslovih so pojavljajo najpogosteje zaradi
različnega zapisa kemijskih formul in matematičnih
izrazov (še posebej pri starejših člankih) in krajšanja
besed v naslovih v zapisih WoS. Pri povezovanju se zato
uporablja frazno in besedno iskanje po naslovu ali delu
naslova.
Razlike pri avtorjih so posledica tega, da v sistemu WoS
niso obdelana cela imena avtorjev in da je oblika imen
avtorjev večkrat spremenjena:
• Najpogostejša oblika je “priimek ter začetnica imena
in srednjega imena”, zaradi katere včasih ne moremo
ločiti dveh avtorjev z enakim priimkom in enako za-
četnico imena, (npr. Žiga Turk in Zdenka Turk sta
vnesena kot TURK Z).
• Do leta 1975 so se priimki krajšali s piko za 8. črko
in dodana je bila še začetnica imena avtorja (npr.
v zgornjem primeru za Stepišnik Janeza je vneseno
STEPISNI.J).
• Interpunkcijski znaki v imenih avtorjev niso vedno
vneseni (npr. dvojni priimki avtorjev so včasih po-
vezani s črtico “-” ali s presledkom, včasih pa so brez
interpunkcijskega znaka).
• Od novembra 2006 so začeli z vnosom polnih imen
avtorjev v zapisih WoS, vendar samo za nove članke
in za bolj pomembne avtorje.
Razlike so tudi v številu avtorjev. V zapisih WoS so vne-
seni vsi avtorji nekega članka ne glede na število avtorjev,
v bazi pa so pri člankih z velikim številom
avtorjev (tudi do 600) v glavnem vneseni samo slovenski
avtorji.
Letnica izdaje je v zapisih WoS do novembra 2006 prak-
tično pomenila letnico obdelave zapisa v WoS, zato ni
bilo možno programsko povezati zapisov, pri katerih se
je ujemal naslov in avtorji, letnica pa ne. V novi verziji
spletne aplikacije WoS pa je dodana možnost iskanja po
letnici izdaje, ker se ta podatek sedaj dodatno vnaša v
sistem WoS.
Številka ISSN publikacije, ki je vir članka, se je v zapisih
WoS pokazala kot najmanj zanesljiv podatek pri primer-
janju z zapisi v še zlasti pri starejših revijah
(spremenjene ali ukinjene številke ISSN). Zato se za za-
pise iz , za katere je najdeno več kandidatov za
povezavo v sistemu WoS, primerja tudi ujemanje številke
strani, kar je dalo boljše rezultate kot primerjanje številke
ISSN ali naslova revije.
Citiranost ~lankov
Za bibliografije raziskovalcev je bilo treba v okviru pro-
jekta zagotoviti podatke o številu citatov v sistemu WoS
in številu citatov brez avtocitatov za vse povezane bibli-
ografske enote posameznega raziskovalca. Pri tem smo
upoštevali naslednja izhodišča:
• Podatki o citatih nekega zapisa v sistemu WoS, ki so
navedeni v polnem formatu zapisa WoS pod Times
Cited (slika 2), zajemajo samo polno obdelane zapise
v sistemu WoS.
• Podatki o citatih nekega zapisa v sistemu WoS, ki niso
polno obdelani v sistemu WoS in se v spletni aplika-
ciji WoS lahko poiščejo preko strani Cited Reference
Search, so nezanesljivi in nepopolni:
- ker se prepisujejo iz referenc v samem članku,
- ker ne vsebujejo naslova članka,
- ker je skrajšano ime prvega avtorja edini obvezni
podatek,
- ker je ime vira, ki je lahko revija ali knjiga, skrajšano
in iz zapisa ni možno ugotoviti vrste gradiva vira,
- ker so duplikati pogosti (npr. za isti citat se po-
javita dva zapisa zaradi razlike v številki strani pri
navajanju referenc v člankih).
Slika 2: Zapis v WoS
Na osnovi teh izhodišč so podatki o številu citatov
(Times Cited ) za zapise iz baze na voljo le za
bibliografske enote, ki imajo v sistemu WoS polni bibli-
ografski opis. Vir podatkov o citatih za povezane zapise
je zaenkrat XML-baza WoS na strežniku IZUM. Zaradi
zahtevnosti in dolgotrajnosti postopka za ažuriranje po-
datkov o citatih, se trenutno ti podatki ažurirajo enkrat
mesečno.
Pri ugotavljanju avtocitatov se upošteva dogovor, da av-
tocitat pomeni, da kateri koli avtor članka ta članek citira,
kot je to opisano v naslednjem primeru:
• Imamo članek z avtorjema A1 in A2. Ta članek je
citiran v 6 drugih člankih, katerih avtorji so:
1. A1 in A2
2. A1
3. A2
4. A1 in A3
5. A3 in A4
6. A4