8 / 136
NAGOVOR
Dr. Jure ZUPAN, minister za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo
Na konferenci je zastopan tisti del Evrope, ki je doživel največje spremembe, žal ob tem tudi mno-
ge tragične usode. Zato pa imamo še dodatne razloge, da se pogovarjamo o stvareh, ki odpirajo
pozitivne perspektive in so bistvene za našo skupno evropsko prihodnost. Knjižnice in knjižničarji
imajo pri tem zelo pomembno vlogo. Čestitam mariborskemu IZUM-u, da je postal eno glavnih
shajališč knjižničarjev in informatikov v regiji. Slovenska vlada podpira njegova prizadevanja in
očitno je, da njegovo vlogo v vedno večji meri priznava tudi EU.
Slovenska znanost in visoko šolstvo sta po dobrih petnajstih letih samostojnosti zelo drugačna.
Pomembno je, da nismo ničesar na silo rušili, pač pa so spremembe povezane z naprednimi trendi
v svetovni znanosti. Kapacitete naših raziskovalnih organizacij se nenehno širijo. Število razis-
kovalcev neprestano raste, za kar je še posebej zaslužen “program mladih raziskovalcev”, ki ga v
Sloveniji izvajamo že 20 let. Zelo je poraslo število študentov in povezano s tem število visokošol-
skih zavodov, ki niso več privilegij le največjih mest.
V Sloveniji se že dolgo zavedamo ključnega pomena infrastrukturne podpore raziskovalne in viso-
košolske dejavnosti. Skoraj sočasno z EU in ob osebni angažiranosti nekdanjega komisarja Bange-
manna smo krenili v izgradnjo informacijskih mrež. Akademska raziskovalna mreža ARNES, ki je
omogočila brezplačen dostop do svetovnega spleta vsem, ki sodelujejo pri ustvarjanju in razširja-
nju znanja, je praktično prestavila našo državo v okvire informacijske družbe. Enako pomembno
vlogo ima COBISS, ki je v Sloveniji že dvajset let sinonim za informatizirano knjižnično mrežo in
je potemtakem predhodnik interneta.
Slovencev nas je malo. Da ne potonemo v množici, se moramo vztrajno in sistematično izkazovati
s svojo ustvarjalnostjo. Zahvaljujoč Trubarju smo pred 500 leti dobro izkoristili medij tiska, knjiga
je bila največje zagotovilo obstoja slovenskega jezika in kulture. Danes je na pohodu digitalni me-
dij, ki od nas terja ponovitev zgodovinske preizkušnje: Bomo enako uspešni na svetovnem spletu,
kot je bil Trubar v tisku? To je Rodos in tukaj moramo skočiti! Knjižnična informacijska dejavnost
je pri tem odločilna. Velika vlaganja Slovenije v razvoj COBISS-a zato niso slučajna, ampak so
del strategije preživetja Slovencev. Edini smo, ki z bibliografijo tekoče spremljamo vso produkcijo
novega znanja v državi, ker si izgub in zamud ne smemo privoščiti. Žal uporaba tega znanja ni
optimalna, verjamem, da se bo tudi to izboljšalo. Pomembno je imeti vse v “spominu” in ta “spo-
min” je COBISS.
Evropa je naša kulturna zibelka. EU je še mnogo več – je enotni prostor znanja. Seveda je še vse
polno umetnih meja in nepotrebnih ovir pri pretoku znanja in pri združevanju ustvarjalnih potenci-
alov. Kot članica EU je Slovenija soodgovorna za odstranjevanje teh ovir. To ni preprosta naloga,
saj je treba sprejeti primerjanje z drugimi na področjih, na katerih ni bilo konkurence in se je vsak
zapiral v svoj nacionalni vrtiček. Današnji seznam znanstvenih veličin v Sloveniji je precej druga-
čen od seznama izpred desetletij, ker so merila mednarodna in ker so dosežki nenehno na tehtnici
EU. Podatek, da smo bili doslej zelo uspešni v Okvirnih programih dokazuje, da smo imeli kar
solidne kriterije pri znanstveni promociji. Prav COBISS nas je že pred leti postavljal ob svetovne
znanstvene indekse in nam kazal neizprosno resnico o naši dejanski znanstveni pomembnosti. Za
to mu moramo biti izjemno hvaležni. Bolonjska reforma sedaj tudi univerze potiska “v ring” in
če ne bomo dojemljivi za konkurenčnost naših študijskih programov, bodo študenti odšli drugam,
kjer jim nudijo več in boljše. To bodo zahtevali tudi njihovi bodoči zaposlovalci, ki v tržni tekmi
uspevajo le z najboljšimi strokovnjaki. In spet smo pri knjižničnem informacijskem sistemu, ki ni
zgolj nekakšno skladišče virov znanja, ampak aktivni ponudnik individualno prilagojene podpore
učenju, ki se v reformiranem visokem šolstvu odvija na mnogih lokacijah in pod različnimi uni-
verzitetnimi strehami. A povsod je študentov prvi korak prijava v knjižnično-informacijsko mrežo,
šele potem poslušanje predavanj in opravljanje izpitov.
Slovenija je prvi sosed tistih držav Zahodnega Balkana, ki si utirajo pot v EU. Želimo biti tudi do-
ber sosed in to tudi zmoremo biti, saj o tej regiji vemo več in smo z njo tesneje povezani kot druge