OZ 2006/4

7 / 136

NAGOVOR
lahko povezali svoje akcije in pritegnili še druge države. Seveda si želimo tudi konkretne podpore
projektu s strani multilateralnih organizacij: Unesca, UNDP-ja, Srednjeevropske po-
bude itd.
Rdeča nit letošnje konference je vloga knjižnic pri zagotavljanju transparentnosti “intelektual-
ne produkcije”. Nikogar ni treba več prepričevati, da je znanje gonilna sila razvoja. Z njegovim
ustvarjanjem, prenašanjem in uporabo se neposredno ukvarja ogromno ljudi in v to so usmerjeni
vse obsežnejši viri. Pri tem pa je presenetljivo, kako malo vpogleda imamo v vse, kar je povezano
z znanjem. Prevladuje govorjenje “na pamet”, zato tudi zastavljene politike in strategije le redko
zadenejo cilj. Mnogi so celo prepričani, da v izobraževanju, raziskovanju in kulturi ni mogoče
prav ničesar predvidevati in načrtovati. Ampak, tukaj je angažirana četrtina prebivalstva in petina
družbenega proizvoda, zato je tiščati glavo v pesek neodgovorno!
Kje začeti? Naš predlog je, da začnemo na koncu: v knjižničnem informacijskem sistemu se na-
lagajo rezultati “intelektualne produkcije”. Če zajamemo njihov pretežni del in to delamo sproti,
smo ustvarili nacionalno banko znanja. Zajemanje digitalnih in multimedijskih formatov nam bo
omogočilo, da bo v banko znanja zajeto tudi tisto pomembno znanje, ki ni objavljeno v knjigah in
člankih. In bolj ko bo banka znanja celovita in ažurna, bolj zanesljivo lahko sklepamo, kaj je treba
narediti glede uporabe tega znanja, glede njegove diseminacije in glede njegovega ustvarjanja.
Zato je sodoben knjižnični informacijski sistem osnova inovacijskega sistema, raziskovalne stra-
tegije, kulturne renesanse in šolskih reform. Ali, če ugotovitev obrnemo: več kot nenavadno je, da
planski dokumenti na teh področjih tako malo, skoraj nič ne govorijo o knjižnicah.
Na konferenci bomo še prav posebej govorili o vlogi knjižnic v potekajoči preobrazbi visokega
šolstva. Vsak globlji razmislek nas pripelje do spoznanja, da je univerze spravila v težave infor-
macijska revolucija, zato bi pričakovali, da se bo njihova reforma prvenstveno soočila s tem pro-
blemom. Njihovo informacijsko infrastrukturo predstavljajo visokošolske knjižnice in Bologna
bi morala pomeniti tudi novo poglavje glede priznavanja njihove pomembnosti. Tudi uvajanje
sistemov zagotavljanja kakovosti preko evalvacije in akreditacije, kar Evropa prevzema od Ameri-
ke, govori v prid centralni vlogi knjižničnih informacijskih sistemov. Žal pa je realnost drugačna:
naše evalvacijske metodologije in akreditacijski standardi se komaj dotikajo knjižnic. Vse več pa
je visokošolskih zavodov, celo univerz v regiji, ki nimajo knjižnic ali pa le-te ne zaslužijo tega
imena. O tem hočemo spregovoriti zelo kritično, a ne zaradi interesov knjižničarjev in informati-
kov, ampak zaradi študentov in davkoplačevalcev, ki za svoj vložek ne dobijo rezultata, ki je ev-
ropsko konkurenčen.
Problemi, ki sem jih namenoma zaostril, ker hočem pokazati, da se ne bomo pogovarjali o nekih
ozkih temah, ki spadajo za zidove knjižnic in se drugih ne tičejo, so skupni vsem nam v regiji,
zato je velikega pomena, da jih razgrnemo in se o njih odkrito pogovorimo. Ne bom trdil, da ima-
mo vse recepte za njihovo reševanje, a če je volja za to, jih bomo na strokovni ravni zanesljivo
našli. To je izhodišče projekta ki ni neka “tržna roba”, s katero bi “krošnjarili” po
Zahodnem Balkanu. IZUM ne išče kupcev, išče sodelavce pri projektu. ki temelji
na spoštovanju velikih kulturnih tradicij tega dela Evrope in na zaupanju v strokovno integriteto
knjižničarjev v teh državah. To bi moral biti tudi zadosten argument za vladne strukture teh držav,
da odločneje podprejo hitrejšo rast ne Izumovih, temveč svojih (!) nacionalnih sistemov COBISS.
Mimogrede, ker je geografija tega dela Evrope tako zapletena in smo hitro v zadregi, ali naj go-
vorimo o Jugovzhodni Evropi, Srednji Evropi, Zahodnem Balkanu, prostoru nekdanje Jugoslavije
itd., bi malo v šali in malo zares predlagal, da uvedemo novo geografsko označbo: “COBISS-ove
države”.
In na koncu: Dobrodošli v Mariboru! Zbrali smo se sicer zaradi strokovnih diskusij, a v SNG
Maribor vas čaka lepo kulturno darilo – Teodorakisov Grk Zorba. In ne pozabite, da so naše kon-
ference namenjene tudi prijateljskemu druženju in da je tudi to pomembna naložba vsakega od vas
v razvoj knjižničarstva v regiji.