12 / 136
130
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
z odločitvami. Druga komponenta je po našem prepriča-
nju po pomenu enakovredna prvi. Za zasebni sektor na-
mreč velja, da je merilo učinkovitosti dosežen dobiček.
Na polju javne uprave in javnih politik, kjer doseganje
dobička ni osnovni cilj, težko govorimo o dobičku ali
ekonomskem uspehu kot merilu optimiziranja učinko-
vitosti. Zato je ravno transparentnost in iz nje izhajajoči
pritisk javnosti dejavnik, ki povečuje učinkovitost. Z
omogočenim dostopom do vseh rezultatov dela se na-
mreč povečuje latentna kontrola javnosti nad porabo
javnega denarja. Izpostavljenost kritiki o nesmotrnosti
porabe nalaga izvajalcem, zaradi lastne zunanje podobe,
da svoje zastavljene cilje opravijo čim bolj korektno in
v skladu s pričakovanji.
Na področju financiranja znanosti, kjer je velik del ak-
tivnosti vezan na javna sredstva, je dostopnost podatkov
o vsebinskih dosežkih raziskovalnega dela v povezavi z
dodeljenimi finančnimi sredstvi tisti instrument, ki zave-
zuje raziskovalce, da korektno predstavljajo svoje razis-
kovalne rezultate, s čimer se po našem prepričanju dvi-
guje tudi kakovost raziskovalnega dela. Tveganje, da bo
objavljen površno pripravljen rezultat dela in bo s tem
avtor izpostavljen kolegialni kritiki in kritiki splošne
javnosti, namreč zahteva korektno in kakovostno oprav-
ljeno delo.
3
Na tej točki se tako povezuje transparentnost
znanosti s transparentnostjo znanstvene politike.
ARRS IN TRANSPARENTNOST
MESTO ARRS V SISTEMU FINANCIRANJA
ZNANOSTI V SLOVENIJI
Za pravilno razumevanje pomena transparentnosti v
okviru delovanja ARRS je treba poznati nekaj osnovnih
značilnosti dela ARRS. ARRS je bila kot javna agencija
ustanovljena oktobra 2004, na podlagi pravnih aktov pa:
opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi
z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in
razvojnega programa v okviru veljavnega proračunskega
memoranduma in državnega proračuna, ter druge naloge
pospeševanja raziskovalne dejavnosti, skladno z name-
nom ustanovitve
(http://www.arrs.gov.si/sl/agencija/na-loge.asp).
4
Ključne naloge s področja dela ARRS lahko strnemo v
pet sklopov, in sicer: a) spodbujanje odličnih in uporabnih
raziskav, b) objektivno ocenjevanje, c) financiranje razis-
kovanja, d) organiziranje in upravljanje ter e) spremljanje
in analiziranje. Za izvajanje nalog ima ARRS oblikovano
notranjo organizacijsko strukturo, ki vključuje tudi pred-
stavnike znanstvene sfere in uporabnikov.
Slika 1: Organizacijska struktura ARRS (Vir: ARRS)
Najvišji odločevalski organ ARRS je Upravni odbor, ki
ga poleg predstavnikov vlade sestavljajo tudi predstav-
niki univerz in znanstvenih inštitutov. Na ta način imajo
raziskovalci posreden dostop in vpliv na sprejemanje
odločitev ARRS. Drugo pomembno mesto zastopanosti
in sodelovanja raziskovalcev je Znanstveni svet agenci-
je in področni znanstveni sveti posameznih ved.
5
Le-ti
so ključni pri oblikovanju postopkov (metodologij),
na podlagi katerih se določa financiranje. V postopku
rekrutacije raziskovalci predlagajo člane teh teles, tako
da imajo le-ti neposredno odgovornost do raziskovalne
skupnosti. Poleg obeh permanentnih oblik zastopanosti
raziskovalcev je prisotna tudi občasna zastopanost, in
sicer v podobi občasnih delovnih teles in recenzentov.
Obe skupini sta praviloma vzpostavljeni za posamezna
opravila, ki se tičejo evalvacije projektov in projektnih
prijav.
Za natančnejše razumevanje funkcije ARRS v kontekstu
financiranja znanosti v Sloveniji je treba predstaviti še
nekaj podatkov o finančni konstrukciji ARRS. Glede na
razdelitev razpoložljivih sredstev so razmerja med posa-
meznimi instrumenti prikazana na sliki 2.
Slika 2: Finančna struktura izdatkov ARRS (podatki za
leto 2005) (Vir: ARRS 2006)
Diagram kaže, da levji delež finančnega kolača pripada
financiranju temeljnih in aplikativnih raziskav, to je nepo-
srednemu raziskovalnemu delu. Ker za izvajalce razisko-
valne dejavnosti tovrstno financiranje predstavlja pomem-
ben del financiranja, je dosledna uporaba instrumentov