OZ 2006/4

133

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

d) Transparentnost raziskovalnih rezultatov

Zadnja komponenta zagotavljanja transparentnosti je, kot

že omenjeno, v tesni povezavi s transparentnostjo financi-

ranja. Za zagotavljanje transparentnosti rezultatov razis-

kovalnega dela uporablja ARRS več instrumentov. Vsi od

njih temeljijo na možnostih, ki jih ponuja informacijska

tehnologija. Tudi v tem segmentu je namreč internet ka-

nal, ki je omogočil učinkovito implementacijo sistemov.

Na tem področju ARRS tesno sodeluje z Institutom in-

formacijskih znanosti iz Maribora (IZUM),

ki je razvil

potrebno informacijsko orodje.

Splošno uveljavljen instrument spremljanja raziskovalnih

rezultatov je sistem COBISS, v katerega so vnesene vse

bibliografske enote oziroma metapodatki o bibliografskih

enotah. V sistemu COBISS je tako mogoče spremljati

raziskovalne dosežke vsakega posameznega raziskovalca,

kar nam omogoča oceno njegovih raziskovalnih rezul-

tatov. Še posebej je orodje COBISS postalo aktualno po

letu 1998, ko so bibliografije, ki temeljijo na tem sistemu

postale osnove za evalvacijske postopke. Tako lahko

trdimo, da so v knjižnični sistem vneseni vsi relevantni

znanstveni dosežki.

Drugi element v mozaiku vsebinske transparentnosti je

informacijski sistem SICRIS, ki prinaša seznam projektov

financiranih s strani ARRS, skupaj s krajšimi vsebinski-

mi povzetki. Poleg tega je v SICRIS vključen tudi opis

najpomembnejših znanstveno relevantnih dosežkov ter

družbenoekonomsko relevantnih dosežkov, ki izhajajo iz

vsakega raziskovalnega programa. Vsebinski del sistema

SICRIS pretežno temelji na podatkih, ki jih posredujejo

raziskovalci sami (neposredno ali ob prijavi ali poročilih

o projektih/programih), zato je kakovost predstavitev v

veliki meri odvisna od njihove zavzetosti in pripravljeno-

sti na sodelovanje. Tudi v tem kontekstu smo prepričani,

da splošna javna dostopnost povečuje pritisk na razisko-

valce, da pripravijo korektna in razumljiva poročila ter

predstavitve svojega dela.

Poleg informacijskih orodij, ki jih je razvil IZUM, so

pomembni in se uporabljajo tudi tuji informacijski sistemi

in indeksi. Uporabnost le-teh je predvsem v ocenjevanju

primerljivosti slovenske znanost s tujino. Tudi v tem kon-

tekstu je seveda treba imeti pred očmi nekatere omejitve,

ki izhajajo iz razlik med posameznimi znanstvenimi ve-

dami, vendar je kljub vsemu prepoznavnost in pripozna-

nost znanstvenega dela slovenskih raziskovalcev v tujini

tisto merilo, ki kaže na kakovost opravljenega dela.

Kljub temu da smo v pričujočem poglavju transparentnost

razdelili na štiri kategorije, jih v praksi ne moremo obra-

vnavati ločeno. Kategorije so namreč med seboj preplete-

ne in povezane in tvorijo celoto sistema transparentnosti.

Tudi informacijska orodja, ki omogočajo vpogled v posa-

mezne segmente, so med seboj prepletena in skupaj tvo-

rijo celotno sliko. Za prihodnost načrtovan nov korak v

smeri transparentnosti je objava polnih besedil tako znan-

stvenih objav (periodika) kot tudi raziskovalnih poročil.

Če sistem COBISS ponuja metapodatke in le-te SICRIS

nadgrajuje z vsebinskimi povzetki, bo krog zaključen z

vzpostavitvijo baze polnih besedil, v kateri bodo javnosti

dostopni popolni rezultati raziskovalnega dela.

NEKAJ ZAKLJU^NIH UGOTOVITEV IN

NA^RTOV ZA NAPREJ

Transparentnost nedvomno prinaša mnogo pozitivnih

učinkov na področje porabe javnega denarja. Zavedati pa

se je treba, da ne govorimo o projektu, ki bi bil na neki

točki zaključen, ampak gre za proces stalnega razvijanja

in izpopolnjevanja. Zato je zagotavljanje transparentnosti

postavljeno visoko na prioritetni listi ARRS. V zadnjih

letih se je uspelo uveljaviti kar lepo število elementov, ki

so predstavljeni v pričujočem prispevku in že kažejo po-

membne rezultate. Nekateri rezultati so težko primerljivi

s tujino, saj so zaradi specifičnosti slovenskega razisko-

valnega prostora tudi nekatere rešitve unikatne. Le redke

države si namreč lahko privoščijo centraliziran in enotno

klasificiran bibliografski servis, kot je COBISS, preko

katerega je za vse raziskovalce po enotni metodologiji

mogoče pridobiti bibliografije. Ravno tako so sistemi

CRIS pogosto omejeni na eno ali nekaj univerz ali subna-

cionalnih geografskih enot, medtem ko slovenski sistem

SICRIS centralizirano pokriva celotno državo. Zato več-

ina držav nima primerljivih sistemov, pa ne zato, ker tega

ne bi hoteli, temveč zato, ker bi bila vzpostavitev takšne-

ga sistema zaradi različnih okoliščin zelo težavna.

Prva naloga, ki je v veliki meri izpolnjena, je pregled nad

porabo proračunskega denarja. Uvedba “

online”

Bele

knjige je prinesla preglednost in sistematičnost. Instru-

ment je glede na povratne informacije s strani uporabni-

kov dobro sprejet. V povezavi s tem pomembne rezultate

dosega tudi sistem SICRIS. Poudariti je treba, da sistem

ni zgolj orodje, ki ga ARRS uporablja za vrednotenje

raziskovalnega dela, ampak gre v veliki meri za samo-

predstavitve in samopromocijo znanstvenikov in raz-

iskovalnih institucij, ki lahko svoje raziskovalne dosežke

predstavijo najširši javnosti in tudi potencialnim partner-

jem in uporabnikom. Razvojni cilj sistema SICRIS je po-

stati uporabno informacijsko orodje, ki bo uporabnikom

ponujalo enostavne spletne storitve, ki jim bodo olajšale

delo, hkrati pa bo zanesljivo “ogledalo” raziskovalne

dejavnosti v Sloveniji. Uvajanje predstavljenih elementov

transparentnosti veliko breme nalaga tudi ARRS. Sprotno

ažuriranje in objavljanje vseh dokumentov v zvezi z raz-

pisi zahteva obilo dela in prilagoditve notranjih delovnih

postopkov, vendar je po našem prepričanju to prava pot