OZ 2006/4

128

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

Izvleček

Prispevek obravnava dilemo, s katero se srečujejo praktično vsi sistemi financiranja znanstvenorazi-

skovalnega dela, namreč kako zagotoviti kar največjo kakovost raziskovalnega dela, dobro razmer-

je med vloženimi sredstvi in končnim rezultatom. Za razliko od zasebnega sektorja, kjer je ključno

merilo uspešnosti dobičkonosnost, je v javnem sektorju, katerega pomemben del je tudi razisko-

valna dejavnost, treba najti druge mehanizme za maksimiranje učinkov. Avtorja kot instrument za

doseganje učinkovitosti predlagata koncept “nevidne roke javnosti”. Osnovni pogoj za njegovo

delovanje je zagotavljanje transparentnosti na vseh ravneh obravnavanega sistema. V prispevku

je predstavljena študija primera delovanja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS kot dobra

praksa integriranega zagotavljanja transparentosti na področju financiranja znanosti v Sloveniji.

Ključne besede

transparentnost, financiranje raziskav, SICRIS, ARRS

Abstract

This article deals with an issue encountered by almost every financing system for scientific rese-

arch: how to ensure the best possible quality of research and a favourable ratio between the means

invested and the final result. Whereas in the private sector the key to measuring success is profitabi-

lity, other instruments for maximising effects must be found for the public sector, an important part

of which consists of research activities. The authors suggest the concept of an “invisible hand” of

the public as an instrument for achieving effectiveness. In order for it to work, the main prerequisite

is the provision of transparency on all levels of the system. The article describes a case study of the

Slovenian Research Agency (ARRS) as an example of best practice of an integrated transparency

provision in the field of science funding in Slovenia.

Keywords

transparency, research funding, SICRIS, ARRS

UVOD

Transparentnost in z njo povezana demokratičnost je eden

temeljnih postulatov sodobnih družbenih sistemov. Ob

poskusu prevoda izraza za transparentnost (

angl. trans-

parency, lat. transparentia

) v slovenščino naletimo na

težavo, saj ne najdemo povsem ekvivalentnega izraza. Še

najbližje so izrazi kot prosojnost, prozornost, presevnost

(Tavzes idr., 2002, 1178) ali razvidnost, jasnost (Topori-

šič, 2001, 1581), vendar termin transparentnost na neki

način predstavlja nadpomenko vsem omenjenim izrazom.

Zato ga po našem mnenju ni smotrno prevajati. Morda je

koncept lažje pojasniti z njegovim nasprotjem. Transpa-

rentnost namreč predstavlja nasprotje skrivnostnosti, za-

prtosti in nerazumljivosti. S konceptom transparentnosti

TRANSPARENTNOST RAZISKOVALNE

DEJAVNOSTI V SLOVENIJI

Franci Demšar

ARRS

Kontaktni naslov:

franci.demsar

arrs.si

Tomaž Boh

ARRS

Kontaktni naslov:

tomaz.boh

arrs.si

se srečujemo tudi na področju znanosti. Na transparent-

nost v tem kontekstu lahko gledamo z dveh zornih kotov,

in sicer: a) transparentnost znanosti (javnost raziskoval-

nih rezultatov) in b) transparentnost znanstvene politike

ali postopkov povezanih s financiranjem znanosti. Podro-

čje znanosti je po svoji naravi nezdružljivo z zaprtostjo in

ločenostjo od družbe in družbenega konteksta. Odprtost

je osnovni konstitutivni element znanosti, potreben za

napredek znanosti, saj omogoča preverljivost pravilnosti

in resničnosti dobljenih znanstvenih rezultatov. Kolegi-

alna kritika in izmenjava mnenj kot znak odprtosti sta

prisotni predvsem prek recenzentskih ocen znanstvenega

dela. Transparentnost v odnosu do splošne javnost pa je

dosežena na različne načine. Tako je bil na primer leta

1946 v ZDA sprejet zakonski akt, po katerem imajo dr-

žavljani pravico do informacij, ki so rezultat javno finan-