OZ 2006/4

16 / 136

134 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
za doseganje večje učinkovitosti porabe javnega denarja
in zato se bodo procesi v tej smeri nadaljevali tudi v pri-
hodnje. Poleg spremenjenega dela ARRS pa uvajanje
elementov transparentnosti zahteva tudi zavedanje raz-
iskovalcev o njeni pomembnosti. Ažuriranje podatkov,
ki so ključnega pomena za delovanje sistema, je namreč
nemogoče brez aktivnega sodelovanja raziskovalcev. Zato
je eden od prednostnih ciljev vzpostaviti partnerski odnos
z raziskovalci, ki instrumentov transparentnosti ne smejo
razumeti kot “tujka”, ampak kot sistem, ki vsem skupaj
omogoča lažje delo, večjo primerljivost, izmenjavo in-
formacij, kolegialno kritiko in na vsem tem temelječ dvig
kakovosti raziskovalnega dela.
Zaradi uvajanja in izpopolnjevanja elementov za zago-
tavljanje transparentnosti je ARRS seveda deležna tudi
nekaterih kritik. Pri tem je treba ločevati med konstruk-
tivno kritiko, katere namen je izboljševanje sistema, in
destruktivno kritiko, katere namen je zgolj nasprotovanje
kakršnim koli spremembam. Eden pogostih očitkov je
povečevanje poročevalskega dela, vendar smo prepričani,
da temu ni tako. Je pa res, da se z uvajanjem in uporabo
informacijske tehnologije izrazito menjavajo načini poro-
čevalskega dela. Spremenjeni kanali in forma poročanja
pa je dejstvo, s katerim bi se srečali v vsakem primeru.
Na podlagi novih načinov poročanja in informacijskih
tehnologij so mogoče različne operacije ocenjevanja, te-
melječe na bibliometričnih izhodiščih. Na prvi pogled se
lahko takšni postopki zdijo tehnicistični, vendar v svojem
bistvu ne odstopajo veliko od ustaljenih (tradicionalnih)
postopkov ocenjevanja. Za razliko od njih pa podatke
za oceno prinašajo na mnogo bolj urejen, pregleden in
predvidljiv način. 12 Poudariti pa moramo, da je tudi v tem
primeru treba najti oziroma iskati primerno ravnotežje
med kakovostnimi in količinskimi elementi evalvacijske-
ga postopka.
Transparentnost vsekakor povečuje izpostavljenost kri-
tiki. Na eni strani je kritike deležno znanstveno delo.
To v večini primerov prispeva k dragoceni izmenjavi
strokovnih mnenj in pripomore k poznavanju dela znan-
stvenikov, ki delajo na podobnih področjih. Na drugi
strani pa je zaradi transparentnosti pod drobnogledom
tudi delo ARRS. V trenutku, ko so namreč vsi postopki
in dokumenti predstavljeni in dostopni javnosti, se na-
mreč povečuje možnost kritike dela. Postavlja se namreč
vprašanje, kako npr. oblikovati ustrezno metodologijo za
ocenjevanje. Razumljivo je, da je popolno soglasje težko
doseči, še posebno, ker so finančni viri žal omejeni, ven-
dar je pomembno doseči, da se vsi sodelujoči strinjajo, da
je postopek pregleden in predvidljiv in da nekateri pred-
logi niso bili financirani zaradi neizpolnjevanja vnaprej
določenih ocenjevalnih pogojev. Glede na to, da velika
večina dela ARRS temelji na kompetitivnem pristopu, je
identifikacija sodelujočih s sistemom ključnega pomena.
Na ta način se namreč tudi v zgodnji fazi preprečujejo
morebitni konflikti.
ARRS se zaveda pomena učinkovite uporabe javnega de-
narja in glede na to, da smo prepričani, da je transparent-
nost v javnem sektorju lahko nadomestilo za motiv do-
bička, ki se pojavlja v zasebnem sektorju, je zagotavljanje
transparentnosti ena od ključnih prioritet institucije. Če
hočemo kot država dosegati zastavljene lizbonske cilje,
pri čemer je znanost ena ključnih komponent, moramo
konstantno skrbeti za dvigovanje kakovosti raziskovalne-
ga dela in transparentnost je po našem prepričanju eden
od instrumentov za dosego te kakovosti.
Opombe
1 Metafora črne skrinjice (angl. black box) je uporabljena za
ponazoritev procesa, v katerem notranji postopki niso dostopni
širši javnosti. Odločitve so sprejete v krogu peščice ljudi na
nepredvidljiv in večini neznan način. Opazovalci lahko vidijo
zgolj vstopne elemente in končni rezultat, na katerega nimajo
vpliva. Metafora je pogosto uporabljena za ponazarjanje procesa
oblikovanja odločitev v nedemokratičnih sistemih.
2 Več informacij o organizaciji je dostopnih na njihovi domači
spletni strani
3 Na tej točki velja poudariti povezanost pomena dviga kakovosti
raziskovalnih rezultatov in njihove dostopnosti splošni javnosti in
končnim uporabnikom z uvedbo Lizbonske strategije. Ta osrednji
strateški dokument EU za vzpostavljanje na znanju temelječe
družbe, predpostavlja intenzivno povezovanje producentov znanja
in njegovih končnih uporabnikov.
4 Več o delovanju in pravni podlagi za delovanje ARRS na splet-
nem naslovu:
5 Organe agencije opredeljuje zakon o razvojni in raziskovalni deja-
vnosti, podrobneje pa njihovo sestavo in pristojnosti opredeljuje
statut ARRS.
6 Spletni naslov:
-por.aspx?Leto=2006&Vrsta=Pogo.
7 Spletni naslov:
8 Kot najpogostejše kritike „čistih” kakovostnih recenzentskih
postopkov se navajajo vplivi prijateljskih omrežij (angl. old boys’
networks), konzervativne ocene in „loterija izbire ocenjevalca”
(Langfeldt, 2000, 2; Langfeldt, 2004).
9 Pravilniki za posamezne instrumente so dostopni na spletnem
naslovu:
10 Pravilnik o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za pod-
ročje raziskovalne dejavnosti je dostopno na spletnem naslovu:
11 Spletni naslov: .
12 Ko npr. govorimo o odličnosti znanstvenih objav ali bibliografije,
ocena le-te lahko temelji na osebni oceni recenzenta, ki biblio-
grafijo ovrednoti na podlagi lastnega znanja in poznavanja, lahko
pa je bibliografija klasificirana po vnaprej pripravljenih kriterijih,
ki jih sprejmejo reprezentativni predstavniki znanstvenih ved.