6 / 136
NAGOVOR
Mag. Tomaž Seljak, direktor IZUM
Začenjam 15. srečanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kreiranjem in implementacijo knjižničnega
informacijskega sistema COBISS. Vse lepo pozdravljam, še posebej pa so nas s svojim obiskom
počastili:
• dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,
• dr. Dušan Lesjak, državni sekretar na MVŠZT,
• dr. Franci Demšar, direktor ARRS.
Naj med gosti posebej pozdravim profesorico Beverly Lynch, nekdanjo predsednico organizacije
ALA ter številne ugledne predstavnike generalnih direktoratov in agencij pri Evropski komisiji,
mednarodnih organizacij ter ministrstev in akademskih ustanov iz držav v regiji.
Ko smo pred 15 leti prvič organizirali letno konferenco, si gotovo nihče ni predstavljal, kaj bo iz
tega nastalo. Regija je preživljala hudo krizo in le sanjati je bilo mogoče, da bomo še kdaj pristopili
k skupnim projektom. A poglejte, toliko knjižničarjev in informatikov iz regije, kot nas je zbranih
na konferenci COBISS 2006, ni še nikoli sedelo skupaj in še nikoli nas ni združeval tako konkreten
namen, da si medsebojno pomagamo pri izgradnji sodobnega informacijskega omrežja za podporo
izobraževanju, znanosti in kulturi v naših državah. Iz problematičnega primera regije, v kateri so
se dramatično trgale vse povezovalne strukture, postajamo pozitivni primer regije, ki sporazumno
gradi meddržavno knjižnično povezavo, s kakršno se lahko pohvalijo le še v Skandinaviji.
Da je projekt
COBISS.Nettežko razumeti v kontekstu zakoreninjenih negativnih predstav o Bal-
kanu, kažejo nekatere reakcije nanj. Vztrajno se moramo braniti pred poizkusi, da bi nas potegnili
v neke pretekle obračune. Soočamo se z enostranskimi strategijami nekaterih intervencijskih
dejavnikov v regiji. S težavo premagujemo nezaupanje in podcenjevanje s strani mednarodnih
organizacij. Podtikajo nam nekakšne privatno-lastniške koristolovske namene. Izrivajo nas z ne-
premišljenimi in improviziranimi informacijskimi rešitvami, ki knjižnice oddaljujejo od vključeva-
nja v globalno izmenjavo informacij itd. Večina bi bila začudena, nekateri pa bi tudi zardevali, če
bi navedel, kaj vse je bilo v teh letih očitano Izumu, kar se je zelo hitro izkazalo za brezpredmetno
in neutemeljeno. Res jih ni malo, ki se čutijo poklicane, da vedno širijo dvom, jemljejo voljo in si
izmišljajo ovire pri projektih, ki presegajo njihova ozka obzorja.
Vendar imamo srečo, da v knjižničarstvu te regije prevladujejo močne pozitivne težnje. Knjižnice
se zavedajo, da je njihovo poslanstvo aktivno podpirati razvoj svojega okolja in da se morajo zato
hitreje razvijati. Zaupajo naši ponujeni roki, zato hitro najdemo skupne imenovalce in če bi prido-
bili še izdatnejše vire, bi regija v knjižničarstvu hitro “ujela vlak” Evropske unije.
Med glavne cilje konference COBISS 2006 štejemo intenzifikacijo in konkretizacijo dogovorov
o razvojni pomoči za modernizacijo knjižničarstva v državah Zahodnega Balkana in v Bolgariji.
To še prav posebej velja za programe EU, ki so bili doslej na ravni analiz in raziskav, potrebna pa
je konkretna podpora izgradnji knjižnične informacijske infrastrukture. Pričakujemo, da bo pre-
vladalo spoznanje o tem, da lahko sodobno knjižnično omrežje ogromno prispeva k stabilizaciji
razmer, medkulturnemu dialogu in pospešenemu razvoju. Knjižnice so kot kapilare, ki prinašajo
znanje v sleherno družbeno celico, seveda veliko hitreje in izdatneje, če so opremljene s sodobno
informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. In če ima Evropska unija resen namen, da čim prej
zapolni prostor med Slovenijo in Grčijo, ji najbolj vroče priporočamo, da v podporne programe in
med nujne pogoje vključi tudi knjižnično informacijsko omrežje v tej regiji.
Enako nagovarjamo tudi države, ki imajo razlog, da svojo razvojno pomoč usmerjajo v regijo
Zahodnega Balkana: združimo sile, saj imamo na pomembnem področju knjižničarstva realne
možnosti, da dosežemo hiter napredek, ki bo sinergijsko deloval na izobraževanje, raziskovanje
in kulturo, s tem pa tudi na splošni razvoj. V to smer sta doslej delovali Slovenija in Avstrija, ki bi