24 / 136
142
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
lenta polne zaposlitve za predavatelje.
• Odstotek celotnega proračuna knjižnice, razdeljenega
v naslednje tri kategorije:
- gradivo/informacijski viri, razdeljeni na tisk,
mikrooblike in elektronske vire;
- osebje (vključno z glavnim knjižničarjem, zapo-
slenimi s polnim ali polovičnim delovnim časom,
pomočniki – študenti itd.);
- vsi drugi operativni stroški (treba je vključiti iste
kategorije, npr. omrežna infrastruktura, oprema).
• Razmerje ekvivalenta polne zaposlitve knjižničnega
osebja proti skupnemu seštevku števila študentov in
ekvivalenta polne zaposlitve predavateljev.
• Razmerje prostorov knjižnice, itd. proti skupnemu
seštevku števila študentov in ekvivalenta polne zapo-
slitve predavateljev.
• Razmerje števila študentov, ki obiskujejo predavanja
o uporabi knjižnice, proti celotnemu številu študentov
v ciljni skupini.
• Razmerje števila sedežnih mest v knjižnici proti skup-
nemu seštevku števila študentov in ekvivalenta polne
zaposlitve predavateljev.
• Razmerje računalniških delovnih postaj proti skup-
nemu seštevku števila študentov in ekvivalenta polne
zaposlitve predavateljev.
Predlagana merila za primerjavo: rezultati
dela
• Razmerje števila izposoj (brez rezervacij) proti skup-
nemu seštevku števila študentov in ekvivalenta polne
zaposlitve predavateljev.
• Razmerje medknjižničnih izposoj proti skupnemu
seštevku števila študentov in ekvivalenta polne zapo-
slitve predavateljev.
• Razmerje medknjižničnega posojanja proti medknjiž-
nični izposoji.
• Čas obdelave, število uspešno obdelanih naročil in
cena na enoto pri izposojanju s pomočjo medknjižnič-
ne izposoje.
• Čas obdelave, število uspešno obdelanih naročil in
cena na enoto pri posojanju s pomočjo medknjižnične
izposoje.
• Razmerje referenčnih vprašanj (v vzorčnem tednu)
proti skupnemu seštevku števila študentov in ekviva-
lenta polne zaposlitve predavateljev.
Velik poudarek je na lastnih nalogah in ciljih knjižnice,
torej na tem, kaj knjižnica sama počne za podporo ciljev in
nalog institucije, h kateri sodi. Ocena knjižnice in njenih
programov in storitev je prepuščena uporabniku, na voljo
je pomoč, kako se lotiti takšne ocene. Odstavek o knjižnič-
nih materialih že sedaj zveni zastarelo glede na hiter razvoj
in vse večjo uporabo informacij v elektronski obliki:
“Knjižnica bi morala imeti raznolike, veljavne in ažuri-
rane informacijske vire, ki bi podpirali glavni cilj knjiž-
nice in upoštevali potrebe uporabnikov. Do virov lahko
dostopamo bodisi v knjižnici sami, bodisi iz oddaljenih
skladiščnih prostorov, na glavnem kampusu institucije
in/ali tudi na lokacijah zunaj kampusa. Ti viri so lahko v
različnih oblikah in formatih, v tiskani obliki, kot elek-
tronsko besedilo ali slike in druge vrste medijev. V skladu
s finančnimi omejitvami mora knjižnica zagotavljati
kakovostne vire na čim bolj učinkovit način. Z razumno
selekcijo je treba ohraniti tudi aktualnost in vitalnost zbir-
ke.” (Standards, 2004, 539)
Pri omembi virov so standardi kakovostne narave, nikjer
pa ni omenjena velikost zbirke ali obseg proračuna.
Osebje: “Osebja mora biti dovolj in biti mora dovolj
kakovostno, da lahko zadovolji vse potrebe v zvezi s pro-
gramom in potrebami, ki jih imajo primarni uporabniki.”
Dostop: “Dostop do knjižničnih informacijskih virov
mora biti zagotovljen pravočasno in na urejen način.”
Poleg tega morajo biti “knjižnične zbirke in katalogi za
dostop do zbirk organizirani s pomočjo mednarodnih
bibliografskih standardov.”
Standardi, ki so trenutno v veljavi, ne določajo eksternega
organa oblasti, ki bi lahko določil ustrezno število za-
poslenih, ustrezno velikost zbirke ali višino proračuna.
Namesto tega mora vsaka knjižnica najprej določiti svoje
“primarne uporabnike”, nato pa oblikovati programe in
storitve, ki bi zadovoljili potrebe teh uporabnikov in pre-
pričali tiste, ki razpolagajo s proračunom, da potrebujejo
dodatna finančna sredstva za zagotovitev določenih pro-
gramov in storitev. Knjižnica mora dokazati, da so upo-
rabniki zadovoljni z njenimi storitvami, in da so programi
in storitve, ki jih knjižnica ponuja, v skladu z izobraževal-
nimi cilji in nalogami institucije. To pa nikakor ni lahka
naloga. Knjižnicam daje posebno odgovornost za aktivno
oblikovanje knjižničnih programov in oceno uspeha teh
programov. Trenutni standardi za knjižnice visokošolskih
institucij v ZDA ponujajo nasvete za dobro poslovanje, ne
govorijo pa o kakšni državni instituciji, ki bi lahko knjiž-
nicam pomagala pri višanju proračuna.
IZZIVI ZA AKADEMSKE KNJIŽNICE IN
VISOKO[OLSKE INSTITUCIJE
Razvoj in doseganje knjižničnih standardov zaostajata za
dejanskim dogajanjem v knjižnicah in odzivom knjižni-
čarjev na ta razvoj. Tako je bilo že v dvajsetih in tridese-
tih letih prejšnjega stoletja, zgodba pa se ponavlja še da-
nes. Akademske knjižnice v ZDA se ravno sedaj nahajajo
v obdobju velikih sprememb. Čeprav so zbirke raziskav