OZ 2006/4

26 / 136

144 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
V tem novem knjižničnem okolju zadovoljstva uporab-
nikov ne moremo več zanemarjati, čeprav še vedno ne
moremo trditi, da gre za najbolj pomembno merilo ugo-
tavljanja uspešnosti delovanja knjižnice. Zadovoljstvo
uporabnikov privlači veliko pozornosti, saj se osredotoča
na posameznika in ne na celotno institucijo. V vseh delih
o zadovoljstvu uporabnikov so bile poudarjene predvsem
težave z merjenjem, standardi pa sploh niso bili omenje-
ni. Rezultati ugotavljanja zadovoljstva prikazujejo samo
stanje v lastni knjižnici in vodstvu dajejo podatke o tem,
kar z vidika uporabnika v knjižnici dobro deluje in kaj ne.
Skoraj nemogoče je primerjati knjižnice na podlagi meril
lokalnih institucij, saj je preveč motečih dejavnikov, ki
onemogočajo primerjavo.
Kaj so torej največji izzivi? Kaj moramo storiti? Knjiž-
nice se morajo vsekakor odzvati na družbo, ki jih poziva
k odgovornosti in zagotavljanju kakovosti. Knjižnica
mora zagotoviti podporo poslanstva univerze, ki ji pri-
pada. Najti mora način za seznanjanje uporabnikov z
novimi tehnologijami, in jih naučiti, kako podatke najti,
do njih dostopati in jih tudi oceniti. Knjižnica mora najti
tudi način preverjanja, ali program z navodili za uporabo
deluje. Trenutno v ZDA potekajo številni projekti, ki se
ukvarjajo prav z evalvacijo takšnih programov. Eden teh
projektov se imenuje SAILS in je narejen tako, da naj bi
našel odgovor na vprašanje: Kako vemo, da so študenti
informacijsko pismeni? (Projekt SAILS, 2006) Projekt
je osnovan na dejstvu, da knjižničarstvo kot disciplina še
ni našla najboljše metode za ocenjevanje informacijskega
opismenjevanja, niti ne more dokazati, ali programi za
opismenjevanje sploh delujejo. Programi za informacij-
sko opismenjevanje so zelo pomemben del knjižničarske-
ga dela v ZDA, ki se ves čas razvija in ki so ga regionalne
agencije za akreditiranje že spoznale za pomembnega
pri oceni institucij. Izziv pa ostaja ravno to, kako meriti
uspešnost učnega procesa in kako najti dokaze za uspeš-
nost takšnih programov.
Knjižnice morajo imeti svoje osnovne vire, kot so zbirke,
osebje, prostori in proračun, da lahko podpirajo univerze
v odgovornosti za izobraževanje študentov. Še naprej
morajo podpirati mere za vložene vire, ki smo jih razvija-
li skozi leta. Podatki morajo biti primerljivi, zato je treba
točno definirati pojme, kot so število enot, število doda-
nih enot, trenutno naročene serijske publikacije, skupno
število osebja (knjižničarji in pomočniki) in skupni iz-
datki knjižnice. Ključnega pomena je delo Mednarodne
organizacije za standardizacijo in številnih različnih
državnih komisij po svetu. Prav tako si moramo še naprej
prizadevati za definiranje, merjenje in primerljivost po-
datkov o elektronskih virih informacij.
Pred nami je še veliko izzivov in nalog, ki so bile prav-
zaprav vedno prisotne. Knjižničarji se zelo trudijo, da bi
znotraj knjižničarske skupnosti dosegli soglasje o merilih
in nato uporabili podatke, ki bi bili standardizirani tako
po definiciji kot tudi po merah, ki jih uporabljajo, tako
da bi bile institucije med seboj primerljive in da bi lahko
oblasti obveščali in prepričevali o pomenu in centralnosti
knjižnice. Knjižničarji si sedaj prizadevajo, da bi vse to
dosegli. Vse delo, ki so ga načrtovali in izvedli na lokalni
ravni, se sedaj lahko s pomočjo tehnoloških dosežkov širi
po svetu. Povsod po svetu lahko opazujemo pobude za
večjo odgovornost v visokem šolstvu in večji poudarek na
odličnosti. Vsi knjižničarji nosijo skupno odgovornost in
razvijajo merila in definicije, ki bodo uporabne tudi izven
državnih meja. Čeprav še nismo našli vseh odgovorov,
postavljamo zelo dobra vprašanja, ki temeljijo na vpraša-
njih, ki si jih je že leta 1973 zastavil Robert Orr: “Kako
dobre so storitve?” in “Kaj dobrega nam prinašajo?”. Ta
vprašanja so namenjena knjižničarski stroki in ne more-
mo pričakovati, da bo odgovore našel kdo drug. Osebno
sem prepričana, da je naša stroka kos temu izzivu.
Reference
[1] ACRL Task Force on Academic Library Outcomes Assessment,
27 June 1998. Accessed
(November 2, 2006).
[2] Astin, Alexander W., “Some Thoughts on the Proposal to Orga-
nize Accreditation Around Educational Effectiveness,” in Eight
Perspectives on How to Focus the Accreditation Process on
Educational Effectiveness. Oakland, CA, Western Association of
Schools and Colleges, Accrediting Commission for Senior Col-
leges and Universities, 1998: 7.
[3] Association of Research Libraries. Statistics, 2004. Accessed
(November 18, 2006).
[4] Clark, Burton R., ed. The Research Foundations of Graduate Edu-
cation: Germany, Britain, France, United States, Japan. Berkeley,
University of California Press, 1993.
[5] COUNTER (Counting Online Usage of Networked Electronic Re-
sources). Code of Practice. Accessed .
org (November 18, 2006)
[6] Downs, Robert B. and John W. Heussman. “Standards for Univer-
sity Libraries,” College & Research Libraries, 31 (January 1970):
28–35.
[7] Gupta, O.P. Development of University Libraries in India After
Independence. New Delhi, Concept Pub. Co., 1992: 41.
[8] Humphreys, Kenneth W., “Standards in University Libraries,”
Libri, 20 (1970): 144–55.
[9] International Standards Organization. Information and Docu-
mentation – Internatioanl Library Statistics. ISO 2789: 2006.
Geneva, 2006.
[10] International Standards Organization. International Standards