OZ 2006/1-2

RAZGOVOR

Dr. Marijan Smolik

Marijan Smolik je monsinjor v duhovniški hierarhiji in doktor teoloških znanosti, ki že več kot pol

stoletja skrbi za znamenito semeniško knjižnico v Ljubljani. Področja njegovega delovanja so sicer

številna in obširna, od umetnostne zgodovine do liturgike, o kateri je predaval na teološki fakulteti.

Sodi med poliglote, kakršne vse bolj poredko srečujemo, razgovor z njimi pa je posebno doživetje.

Kot nekdanji “pariški študent” je ostal vpet v mednarodne mreže znanja, v katerih odlično zastopa

slovensko pamet. Njegovo mesto v zgodovinskem valovanju slovenske skupnosti je opredelil tudi

zapor, ki mu ga je leta 1949 krivično dosodila oblast. Njegova izpričana skrb za ohranjanje pisane

besede nam dovoljuje, da ga štejemo tudi med knjižničarje in to je za nas velika čast.

: Skupaj z dr. Kajetanom Gantarjem ste

poskrbeli, da se ob prevodu Dolničarjevega

spisa lahko poučimo o 300-letnici ljubljanske

stolnice. Sami stanujete v enako znameniti

hiši semenišča. Zagotovo ima tudi ta zanimivo

zgodovino.

Smolik

: Stavba semenišča je seveda tesno po-

vezana s stolnico. Ko je bila stolnica v novem

baročnem slogu dozidana, so na sinodi leta-

1707 sklenili postaviti ob njej še semenišče

za šolanje in vzgajanje bodočih duhovnikov

– bogoslovcev. Isti ljudje, člani akademije

operozov, med njimi stolni dekan Janez Gregor

Dolničar, ki je vodil zidanje stolnice, so vodili

tudi zidanje semenišča, predsednik akademije

stolni prošt Janez Krstnik Prešeren, soustanovi-

telj naše knjižnice, pa je umrl že leta 1704.

: Nastanku semeniške knjižnice je botroval

stolni prošt Prešeren. Kaj moramo knjižničarji

vedeti o tej “matici” slovenskih knjižnic, ki jo

v tradiciji semeniških “spiritualov” varujete že

pol stoletja?

Smolik

: Prošt Prešeren, iz istega rodu kot poz-

neje pesnik France, je prišel proti koncu 18.

st. kot učen teolog, pravnik in zgodovinar iz

Salzburga. Tam je sodeloval pri vodenju nad-

škofije, ki je imela tudi knjižnico. Zdi se mi

upravičeno sklepati, da je ob prihodu v Ljub-

ljano, ko so ustanovili akademijo operozov

in izbrali njega za predsednika, prav on, ki

je imel bogato osebno knjižnico, dal glavno

spodbudo za ustanovitev prve ljubljanske jav-

ne znanstvene knjižnice, sedanje Semeniške

knjižnice, ki še vedno hrani bogate knjižne

zbirke tudi drugih akademikov različnih strok

in poklicev.

: Na različnih področjih skušamo izmeriti

dosežke slovenske pameti, čemur dobro služi-

jo tudi vse popolnejše bibliografije, izpisane iz

sistema COBISS. Imate izjemno širok razgled

nad slovenskim teološkim pisanjem. Kako bi

ocenili “težo” slovenske teološke “produkcije”

skozi čas?

Smolik

: Nekateri člani akademije operozov, ki

so bili teologi, so objavljali tudi teološke knjige,

vendar so ostali nekako v senci drugih znan-

stvenikov, zlasti zdravnika Marka Gerbca – nje-

gove v latinščini pisane in v Nemčiji tiskane

razprave in knjige so bile svetovno pomemben

prispevek k medicinski znanosti tistega časa in

še zdaj niso izgubile svojega pomena. Teološki

prispevek operozov je morda ostal manj znan

tudi zaradi spisov Dolničarjevega strica Janeza

Ludvika Schönlebna, ki je dejavno posegal v

svetovno teološko debato o Marijinem brez-

madežnem spočetju. V poznejših stoletjih so

bili slovenski teologi vedno v stiku s svetovno