OZ 2006/1-2

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2

platformo Linux. Zaradi zakona o varstvu konkurence ni

želel imenovati drugih pisarniških paketov, ki so jih upo-

rabili v projektu pri prehodu na OOo.

V projektu sodelujejo javne uprave 17 držav EU, ki so

za potrebe projekta podrobno razdeljene na regije. Cilj

projekta je ugotoviti, katere dejavnike lahko izmerimo in

kateri vplivajo na določitev cene prehoda na odprto kodo.

Mnenje

Succija

je, da je nemogoče z enostavnim odgovo-

rom odgovoriti na vprašanje, ali se odločiti za prehod ali

ne. Treba je vedeti, da ima uvedba odprtokodnih rešitev

svoje stroške (npr. konverzija dokumentov, izobraževanje

uporabnikov), ki pa se ne more enostransko primerjati s

ceno ukinitve licence paketa, ki smo ga imeli do sedaj.

Zato so tudi uvedli tale projekt, v katerem so čisto prak-

tično izvedli merjenje najrazličnejših dejavnikov, ki bi

lahko vplivali na ceno prehoda na pisarniški paket OOo.

Skupine uporabnikov so najprej izobraževali za delo v

OOo, nato pa so jim na namizje zraven že obstoječega

pisarniškega paketa namestili paket OOo. Na njihove ra-

čunalnike so namestili tudi za ta projekt razvit program, ki

vpisuje vse akcije odpiranja in zapiranja datotek iz pisarni-

ških paketov v log-datoteke, na osnovi katerih so kasneje

izdelali statistike uporabe posameznih paketov. S časom

je statistika uporabe paketa OOo presegla uporabo druge-

ga pisarniškega paketa pri uporabnikih. V naslednji fazi

testiranja so uporabnikom nastavili privzeto odpiranje do-

kumentov na OOo in pri tem se je pri uporabnikih pojavil

manjši odpor, splošna uporaba OOo pa se je še povečala.

V zadnji fazi so uporabnikom z namizja odstranili stari

pisarniški paket, razen tistim, ki tega eksplicitno niso žele-

li, vendar takih ni bilo veliko. Pred testiranjem in po njem

so izvedli anketo z vprašanji o poznavanju obeh paketov,

zaupanju v proizvajalca paketov, zadovoljstvu z uporabo

obeh paketov in podobno. Grafikoni so pokazali, da OOo

pri uporabnikih ni izzval drastične spremembe. Zelo malo

jih je imelo odpor do OOo, nekaj jih je bilo navdušenih

nad OOo in zelo kritičnih do starega paketa, večina pa je

bila zadovoljna z OOo. Dejstva so pokazala, da je povpre-

čnemu uporabniku vseeno, kateri proizvod uporablja, samo

da se na njega spozna in da paket dobro deluje. Pri tem je

Succi

poudaril, da je zelo pomembno, da je pisarniški paket

v naravnem jeziku uporabnika, ker poznavanje angleškega

jezika ne more biti pogoj za uporabo neke programske

opreme. OOo je v znatni prednosti glede na druge pisar-

niške proizvode, ker internacionalizacija OOo-ja poteka

skoraj istočasno z razvojem paketa OOo v sklopu odprte

skupnosti OOo. Prednost paketa OOo je tudi, da podpira

znan izgled uporabniškega vmesnika obstoječih pisarniških

paketov in stile dokumentov iz teh paketov.

Drugo petkovo otvoritveno predavanje

E-education on

the national level

bi moral imeti

Bernard Herman

z Mi-

nistrstva za šolstvo in šport, ki pa je bil zadržan, tako da

Urška Colnar

prebrala del njegovega prispevka o uva-

janju odprtokodnih rešitev v izobraževalnih institucijah in

ustreznem usposabljanju učiteljev.

Sekcija za izobraževanje

Sekcija za izobraževanje je nadaljevala v gledaliških

prostorih. Prvi predavatelj

Renato Lukač

(Gimnazija

Murska Sobota) je s prispevkom

OpenOffice in Slovenian

High Schools

predstavil možnosti proste izbire proizvo-

dov (ali Microsoft Office ali OOo ali ...) pri učenju v slo-

venskem srednješolskem izobraževanju, kar podpira tudi

izobraževalna zakonodaja. Obstaja tudi projekt OKO, s

katerim slovenska vlada poskuša vpeljati odprtokodno

programsko opremo v šole. Zaenkrat je v ta projekt vklju-

čenih le nekaj slovenskih šol, vendar se število počasi

povečuje. Gimnazija Murska Sobota je eden od primerov

uspešnega poučevanja informacijske tehnologije na od-

prtokodnih sistemih. Uporabljajo slovensko distribucijsko

različico Pingo, ki je operacijski sistem GNU/Linux. OOo

se uporablja kot glavna aplikacija s slovenskim jezikom.

Po proučevanju učinkovitosti pridobljenega znanja dija-

kov se je odločitev izkazala za pravilno.

Mojca Tomažin

(Poslovna šola Brežice) je s prispevkom

Introducing Open Source Software – including OpenOf-

fice.org

– into Slovenian Schools

prikazala primer uvaja-

nja odprtokodnih sistemov v Poslovni šoli Brežice. Leta

2003 je Ministrstvo za izobraževanje začelo “Projekt od-

prte kode”. Delovati je začela ekspertna skupina učiteljev,

ki naj bi raziskovali odprtokodne sisteme in aplikacije v

izobraževanju. Za študijo so pripravili podobne vprašal-

nike, kot so bili pripravljeni tudi v Northwest Regional

Educational Laboratory v ZDA, Nemčiji, na Švedskem

in v Veliki Britaniji. Rezultati te raziskave so pokazali

pri ljudeh veliko zanimanje, pripravljenost ter prednosti

uporabe odprtokodnih sistemov na računalnikih, posebej

še paketa OOo.

Ian Lynch

(chief assessor for the INGOTs, IRL Computer

Systems Ltd; OOo Lead for Schools) je v prispevku

Low-

ering barriers to entry in education

opisal uporabo odpr-

tokodnih sistemov in aplikacij v izobraževalnem sistemu

Velike Britanije. V mnogih šolah so že namestili in še

bodo nameščali OOo. Pa ne zato, da bi tekmovali z Mic-

rosoft Officeom, ampak da bi predvsem pri izobraževanju

poudarili brezplačni odprtokodni sistem. Poudarjali so

spremembe pri poučevanju mladih ljudi, kako prispevati

k skupnosti in razvoju izobraževanja, ki temelji na odpr-

tokodnih sistemih.

Angelika Goeszler

(Agami Systems Integration) je pred-

stavila odprtokodni projekt v avstrijskem šolstvu v pri-

spevku z naslovom

The

OpenOffice.org

ECDL

. Austrian

Computer Association podpira OOo za izpite ECDL.