OZ 2006/1-2

49 / 70

M
45 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Tretja konferenca
) se je odvijala v Kopru od 28. do
30. septembra 2005. Konferenco, ki je namenjena odprto-
kodnemu pisarniškemu paketu (OOo), sta
skupaj organizirali skupnosti iz Kopra in
Trsta, pod pokroviteljstvom številnih sponzorjev (Minis-
trstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT),
Intel, Sun Microsystems, Novell itn.). Kotizacije za konfe-
renco ni bilo, vsakdo pa je lahko prostovoljno prispeval za
konferenco (presežek se prenese v sklad za naslednjo kon-
ferenco OOo). Prvi dan konference je bil namenjen sestan-
kom skupnosti OOo, ki so potekali na Pedagoški fakulteti.
Preostala dva dneva pa sta bila namenjena predstavitvam in
predavanjem ) v
okviru splošne sekcije, sekcije za izobraževanje, sekcije za
razvijalce OOo in sekcije za odprto skupnost OOo. Sekcije
so potekale vzporedno na treh lokacijah v samem mestnem
jedru Kopra: v gledališču, Mladinskem kulturnem centru in
na sedežu italijanske skupnosti.
Otvoritvena predavanja – prvi dan
Najprej nas je v imenu organizatorjev pozdravila Urška
Colnar in predstavnica Intela Danese Cooper. Prvo ot-
voritveno predavanje bi moral imeti mag. Jože Zrimšek z
MVZT. Ker je bil službeno zadržan, je o odnosu sloven-
ske vlade do odprte kode govoril sekretar slovenske vlade
za odprto kodo. Povedal je, da je Slovenija podpisnica
sporazuma o odprti kodi in da so že narejeni veliki koraki
pri vpeljavi odprtokodnih rešitev v slovensko javno upra-
vo in izobraževanje. Kot eden glavnih sponzorjev konfe-
rence MVZT podpira tako OOo kot tudi odprti standard
formata dokumentov OpenDocument (ODF – http://www.
Document-v1.0-os.pdf). Glavno vodilo pri informatizaciji
javne uprave in izobraževanja je, po besedah sekretarja,
zmanjševanje stroškov za programsko opremo in pove-
čevanje vložka v strokovnjake. Tudi slovenska vojska bo
letos kar nekaj denarja porabila za uvedbo odprtokodnih
rešitev, med drugim tudi OOo, ker je kot članica NATO
dolžna 6 odstotkov vsote iz tega programa vložiti v in-
formatizacijo. V Sloveniji paket OOo uporabljajo že dalj
časa na ljubljanskem sodišču na strani strežnika. Letos pa
so vsem sodnikom namestili OOo tudi na namizje.
Naslednje otvoritveno predavanje je imel Tim Bray,
direktor za spletne tehnologije v podjetju Sun Micro-
systems in eden od “soizumiteljev” XML-ja in soavtor
specifikacije XML Namespaces. Predavanje je bilo na-
menjeno prihodnosti pisarniških paketov, uvodoma pa je
predstavil najnovejši sklep vlade ameriške zvezne države
Massachusetts, ki so ga sprejeli nekaj dni pred konferen-
co. Sklep opredeljuje format dokumentov OpenDocument
kot edini format vseh vrst pisarniških dokumentov (naj-
sibo besedilo, grafika ali preglednice) v javni administra-
ciji. Do 1. januarja 2007 bodo vsi njihovi dokumenti kon-
vertirani v ODF, kar bo omogočilo tudi njihovo dolgo-
trajno shranjevanje. Podrobnosti o razlogih izbire formata
OpenDocument, ne pa Microsoftovega formata XML, so
opisane v članku Davida A. Wheelerja z naslovom Why
OpenDocument Won (and Microsoft Office Open XML
Didn’t)
ment-won.html).
Glavni razlogi za izbiro formata OpenDocument so: a)
ODF ni binarni, temveč ACSII format in kot tak je trajno
čitljiv neodvisno od programske opreme, b) specificiran
je s strani mednarodnega konzorcija OASIS (specifika-
cija OpenDocument 1.0 bo v nekaj mesecih postal tudi
ISO standard), in c) je dobro dokumentiran, kar omogoča
neodvisno izvedbo in interoperabilnost. Z uvedbo ODF
bodo uporabniki končno postali lastniki svojih dokumen-
tov, do sedaj pa so bili lastniki dokumentov lastniki licenc
pisarniških paketov, ki omogočajo delo s temi dokumenti.
(Na primer podjetje Microsoft je lastnik vseh dokumen-
tov Word, Excel, PowerPoint vseh tistih uporabnikov, ki
uporabljajo Microsoft Office in ki praktično ne bi smeli
več uporabljati svojih dokumentov, potem ko poteče
licenca pisarniškemu paketu Microsoft Office.) Znano
pa je, da s posodobitvijo pisarniških paketov vedno na-
stajajo problemi pri uporabi dokumentov iz predhodnih
verzij. Nekaterih, starih deset let in več, sploh ne more-
mo več odpreti z obstoječim paketom. Negativno luč na
Microsoft Office meče tudi odnos Microsofta do zahtev
uporabnikov, saj do sedaj še ni upošteval zahtevkov za
vključitev gumba za konverzijo dokumentov v format
PDF, čeprav jih na mesec prejme več kot 120.000 za-
htevkov. Osnovna ideja za uvedbo ODF-ja je zagotoviti
uporabnikom uporabo in shranjevanje njihovih elektron-
KONFERENCA 2005