OZ 2006/1-2

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2

Potrebna sredstva so v primerjavi s prej navedenimi

dimenzijami torej manjši problem. Če vsak pogleda z

vidika svoje institucije in svoje finančne stiske, se zdijo

stvari nerešljive, ampak poglejmo, s kakšnimi sredstvi

razpolaga država. Če ARRS daje plače za 1300 razisko-

valcev in če kulturno ministrstvo plačuje nekaj tisoč ljudi,

potem tudi teh 21 knjižničarjev ne bi smelo predstavljati

nerešljivega problema. Vprašanje je le, kako se dogovo-

riti za to financiranje? Eno so potrebna finančna sredstva,

drugo pa je, kako pristojne prepričati, da bodo sredstva

tudi zagotovili. Dopovedati jim moramo, da gre za stvari,

ki so vredne in jih je treba nujno rešiti, saj se čas izteka.

Morda si lahko pomagamo tudi z mednarodnimi projekti

in na tem področju lahko s skupnimi močmi marsikaj

pridobimo.

Glede formalnih pogojev, češ da gre za zasebne knjižnice,

pa ne vidim nobenega problema. Če lahko Ministrstvo

za kulturo financira strehe na cerkvah, restavriranje fresk

ipd., zakaj ne bi moglo financirati reševanja kulturne

dediščine v cerkvenih knjižnicah? Tu ni pomembna raz-

mejitev med zasebnim in javnim premoženjem. Vse

je naše nacionalno bogastvo in mislim, da gre zgolj za

vprašanje izbire različnih projektov, ki jih država podpira.

ARRS sofinancira tudi raziskovalno-razvojne projekte

gospodarskih družb, ker gre za nacionalni interes. Ko gre

za vključitev v sistem COBISS, pa knjižnica seveda mora

upoštevati tudi predpisane standarde in pravila.

Marjan Vogrin: Pobude za vklju~evanje v si-

stem COBISS so že stare

Živim v samostanu v Piranu in delam v škofijskem arhivu

v Kopru. S knjigami sem se v preteklosti veliko ukvarjal

in v IZUM-u sem se oglašal že pred več kot petnajstimi

leti, saj sem želel našo knjižnico vključiti v sistem CO-

BISS. Takrat so bili finančni pogoji takšni, da jih nismo

mogli sprejeti in vse skupaj je ostalo zgolj pri ideji. Želja

po vključitvi cerkvenih oz. samostanskih knjižnic v CO-

BISS torej že ima svojo zgodovino in ni nova.

Zelo pozdravljam, da so se začele stvari na tem področju

premikati tudi v Sloveniji. Pomembno je, da začnemo

delati skupaj, ne pa vsak po svoje. Cerkvene institucije

hranijo ogromno kulturno bogastvo in prav je, da to zve-

do tudi krogi zunaj cerkve ter tujina. V sedanjem stanju

se težko kaj najde, ker katalogov ni ali niso dostopni.

Upam, da se bodo za vsa vprašanja, ki smo jih danes pre-

poznali, od finančnih do strokovnih, našli primerni odgo-

vori in to še ob pravem času, kar pomeni čim prej.

Marta Seljak: COBISS za stare redke knjige

Kot je bilo razvidno iz prispevka kolegice Novke Šoki-

ce-Šulaković, se v IZUM-u z vprašanjem starih redkih

knjig ukvarjamo že od samih začetkov delovanja sistema

COBISS. Prepričana sem, da smo za projekt v BMS našli

mnogo dobrih rešitev. Njihovi zapisi so sicer ločeni od

vzajemnega sistema, ker so se zaradi obdelave posamez-

nega izvoda v vzajemni bazi pojavljali duplikati, vendar

so vsi zapisi v enakem formatu in če bo sprejet drugačen

dogovor, bo možno vse podatke rekonstruirati in restruk-

turirati.

Kar zadeva obdelavo, katalogizacijska pravila, interpre-

tacijo in uporabo teh pravil v praksi, je treba upoštevati,

da je vzajemni sistem s 300 knjižnicami nekaj bistveno

drugega od sistema ene same knjižnice. V prvem primeru

so pravila igre še toliko bolj pomembna in so pogoj, da

lahko programsko opremo sploh namestimo.

V IZUM-u se zavedamo, da bo za potrebe obdelave starih

knjig nujno treba opraviti še veliko dela in doseči dodatne

dogovore. Že lani smo imeli v letnem programu projekt,

ki naj bi optimiral določene zadeve in omogočil katalogi-

zatorjem vnos dodatnih podatkov v zapis, vendar ga nis-

mo uspeli izpeljati. Letos je ponovno vključen v program

in upam, da ga bomo vsaj v določeni meri uresničili.

Omenjen je bil tudi problem izpisa v COBISS/OPAC-u.

Letos bomo izvedli veliko dopolnitev v zvezi z možnostjo

naročanja in takoj v naslednji verziji, ki je v razvojnem

načrtu za prihodnje leto, bo formatiran zapis z dodatnimi

podatki, predvsem o zalogi. Ta novost bo prišla v poštev

še posebej pri starih knjigah.

Obdelava starih knjig v sistemu COBISS je stekla, ko

format UNIMARC še ni nudil podpore za to področje.

Takoj, ko so bile sprejete dopolnitve UNIMARC-a, smo

jih uveljavili tudi v COMARC-u. Pravilo predvideva ob-

delavo posameznih izvodov. To ne pomeni edine možne

in dokončne rešitve. V nadaljnjem razvoju – predvsem v

COBISS3 – bo možno te stvari še optimirati.

V zvezi z zapisi, ki so prišli v vzajemno bazo na osnovi

retrospektivne konverzije v NUK-u, je tako, da se pravi-

loma taki zapisi ne vključujejo v vzajemno bazo. Nekaj

smo jih izvedli konec osemdesetih let in ker smo ugoto-

vili, da so ti zapisi problematični in nekakovostni, smo

začeli prakticirati kombinacijo ročnega dopolnjevanja

programskih konverzij. Na ta način smo določen del za-

pisov tudi vpisali v vzajemno bazo. Ko je bila leta 1999

narejena konverzija najstarejšega kataloga NUK, smo se

zelo dobro zavedali, kakšni problemi se bodo pojavili.

Algoritme so pripravljali naši najboljši specialisti, da bi

pri vpisu ne povzročili preveč duplikatov, vendar so se