42 / 70
38
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
gradiva obravnaval tako temeljito kot ISBD(A);
• 1981 – BDRB, interpretacija 2. poglavja AACR2 za
potrebe obdelave redkega gradiva v Kongresni knjiž-
nici;
• 1988 – AACR2, druga izdaja z revizijo 2. poglavja,
ki je potrdila pomen posebnih pravil za katalogizacijo
redkih knjig;
• 1991 – ISBD(A), druga izdaja (slovenski prevod
1997);
• 1991 – DCRB, druga izdaja BDRB;
• 1993 – DCRB Examples (druga izdaja 1999);
• 1998 – Iflina navodila Using UNIMARC for Older
Monographic Publications (ANTIQUARIAN);
• 1998 – revizija DCRB z namenom izdati serijo pri-
ročnikov z naslovom Descriptive Cataloging of Rare
Materials (posamezni deli bodo obravnavali knjige,
glasbeni tisk, serijske publikacije, kartografsko gradi-
vo, antične, srednjeveške in zgodnje moderne rokopi-
se);
• 2003 – AMREMM (Descriptive Cataloging of Anci-
ent, Medieval, Renaissance, and Early Modern Ma-
nuscripts);
• 2006 – DCRM(B) je trenutno v 6. (zeta) verziji in tik
pred izidom.
Iz dejstva, da temelji format COMARC za katalogizacijo
na mednarodnem formatu UNIMARC, izhaja, da je knjiž-
nični informacijski sistem COBISS primerno okolje za
obdelavo redkih knjig in rokopisnega gradiva. Uporaba
mednarodnih standardov pri obdelavi posebnih zbirk ne
izboljšuje samo dostopnosti in pretočnosti informacij,
temveč tudi močno olajšuje delo katalogizatorjev (prihra-
nek časa in denarja). Praksa knjižnic v tujini, ki skrbijo
za obsežne posebne zbirke je, da na osnovi različnih stan-
dardov in katalogizacijskih pravil sami izdelajo interna
navodila za obdelavo redkega gradiva. Ta navodila na-
vadno odsevajo lokalno prakso, a so še vedno skladna z
mednarodnimi pravili.
Marta Gartner: Težak za~etek v lo{ki kapucin-
ski knjižnici
Prihajam iz kapucinske knjižnice v Škofji Loki.
Ukvarjam se izključno s katalogizacijo starega fonda
– inkunabul in tiskov do leta 1800. V knjižnico sem
prišla leta 2001 v okviru projekta Interreg III. Takrat
so se popisovale kapucinske knjižnice v Bassanu in
Benetkah in vključena je bila tudi loška knjižnica. Po
poklicu nisem bibliotekarka in sem znanje o starem
gradivu dobila v Benetkah. Beneška knjižnica je najela
specialno bibliotekarko in iz tega primera vem, da je
v Italiji možno posebej študirati obdelavo starega gra-
diva. Latinščina je vključena in je eden od pogojev za
delo s tem gradivom.
V okviru sodelovanja sem se lahko podrobno seznanila
z ISBD(A), “prstnim odtisom” in drugimi pravili in pri-
stopi. Dragocena je bila pomoč, ki sem jo dobila od Jasne
Horvat in od p. Felicijana Pevca.
Začela sem popisovati antikvarno gradivo v računalni-
škem programu EasyCat, ki smo ga brezplačno dobili v
okviru projekta Interreg III – dobili smo tudi strojno in
programsko opremo, dve bibliotekarki pa sta nas inštrui-
rali v Škofji Loki.
Naš problem je bilo zelo poškodovano gradivo v enem
od skladišč, ki javnosti ni bilo dostopno. Tudi javno do-
stopni fond, ki je bil zaprt v neprodušnih omarah, je
zaradi kapilarne vlage močno ogrozila plesen. Leta 2003
smo na priporočilo prof. Clarcksona, ki ga je pripeljal
Arhiv Slovenije, zastavili široko akcijo reševanja starega
gradiva. Pomagal je loški župan ter mnoge delovne orga-
nizacije. Ves stari fond smo zaplinili po anoksi-metodi
(knjige so ležale zaprte v komorah v argonski atmosferi
šest tednov), ki je bil dolgotrajen in drag proces, a zadnja
priložnost za rešitev fonda.
Loška kapucinska knjižnica se je lani vključila v sistem
COBISS, sama pa imam tudi potrebno licenco za vnos.
Vseeno sem se katalogizacije lotila z veliko tremo in že
prva obdelava je pokazala, kaj vse me čaka. V roke sem
vzela knjigo Albertusa Magnusa Fizika v osmih knjigah,
ki je v Gspanovem popisu inkunabul na Slovenskem ni-
sem našla. Avtor je deloval v 13. stoletju, bil je dominika-
nec in učitelj Tomaža Akvinskega. Med njegove zasluge
gre oživitev Aristotela. V isti vezavi so še druge knjige,
kar poprej niso opazili in to odkritje me je navdalo z veli-
kim navdušenjem. Gre za vezavo knjig Fizike, Mineralo-
gije ter Nebes in zemlje (izdaja iz leta 1495).
Kako to katalogizirati? O adligatih prej nisem slišala kaj
dosti. Naredila sem osnovni zapis, ki se nanaša na Fiziko.
Potem sem vključila še polje 481 (adligat ali privezek), o
čemer bi se sicer morali katalogizatorji starega fonda po-
sebej dogovoriti: Kaj naj adligat zajame? Ali samo naslov
in avtorja ali tudi kraj natisa, tiskarja in letnico? Praksa v
knjižničarstvu je glede tega zelo različna. Odločila sem se
za drugo varianto in navedla avtorja, naslov, kraj, tiskarja
in letnico. To se mi zdi nujno, ker so lahko vezave zelo
različne in zajemajo dela neenakega izvora. Tako ravnajo
tudi Angleži ter francoska nacionalka.
Pogovoriti bi se tudi morali, kaj vse bomo pisali v splošne
opombe. Sama pri tem upoštevam navodila italijanskih
bibliotekarjev, ki so zelo podobna angleškim navodilom.
Med pomembne podatke sodi na primer “prstni odtis”. V
bazi podatkov COBIB vidim, da ga uporablja katalogi-
zator Igor iz Pomorskega muzeja. Uporabljajo ga tako v
Italiji kot v Angliji. Nenapisano pravilo je, da se “prstni