OZ 2006/1-2

52 / 70

48 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Učitelji in mentorji so dobili kratka navodila, kako naj
bodo pripravljena usposabljanja in izpiti. Vprašanje, ki
se zastavlja, je: Zakaj tudi druge države nimajo za izpit
ECDL predpisan tudi
Sekcija za razvoj pisarni{kega paketa
Sekcija za razvojnike je potekala v MKC -ju in v tem
sklopu so bila bolj ali manj podrobna predavanja, ki so se
nanašala na razvoj nove verzije paketa OOo, 2.0, in pake-
tov UNO za razvoj in nameščanje novih funkcij v paket
OOo. Predavanja so vodili predvsem Sunovi razvojniki,
ki delajo pri tem projektu in so večinoma iz Nemčije.
Eike Rathke je v prispevku Internationalization for Local-
ization (i18n for l10n) predstavil tehniko internaciona-
lizacije paketa OOo in uporabo standarda Unicode. Pod-
preti morajo še prenos podatkov Unicode iz Windowsov
in drugih aplikacij za lokalne potrebe OOo-ja in zame-
njati lokal za sr_YU z lokalom sr_CS ter lokal sh_YU z
lokalom sr_latin_CS ali sr_latin.
Zelo zanimivo predavanje je imel Florian Reuter, ki je v
prispevku Usage of the OpenDocument interfaces in Ope-
Writer pokazal uporabo in definicijo filtrov
XSLT za konverzijo dokumentov ODF v druge formate
iz OOo Writerja. Bistvo vseh trasformacij je, da se doku-
ment ODF, ki predstavlja zgoščeno množico dokumentov
XML, naprej transformira v “flat ODF”, ki združi vse te
datoteke v eno datoteko XML. Takšen dokument lahko
nato pretvarjamo v poljubne formate XML in nazaj s pre-
tvorbo XSLT ali vmesnika UNO-SAX. Demonstriral nam
je tudi uporabo specifikacije XForms, ki omogoča upo-
rabo OOo Writerja v arhitekturi SOA (Service-Oriented
Architecture). S klikom na gumb forme v OOo Writerju
se kreira XML-zahtevek za neko spletno storitev, na za-
htevek pa lahko strežnik te storitve odgovori s sporočilom
ali vrne dokument ODF, ki ga potrebujemo direktno v
OOo Writerju.
Paolo Mantovani je v prispevku Deploying OpenOffice.
org extensions through UNO packages predstavil način
nameščanja paketov UNO v OOo preko vnaprej pri-
pravljenih konfiguracijskih in lokalizacijskih datotek in
datotek virov. Sistem paketov UNO je zelo močna kom-
ponentna tehnologija za doseganje nove funkcionalnosti
v OOo, se pa lahko uporabi kot samostojna (angl. stand
alone) tehnologija tudi pri drugih aplikacijah preko URE
(UNO Runtime Environment), ki ga je v prispevku URE
living all over me predstavil Stephan Bergmann.
Mathias Bauer je v prispevku develop-
ment: next steps, next level predstavil trenutno in pred-
videno delo na OOo, 2.0, paketih UNO in orodju SDK za
razvoj paketov UNO. Za pakete UNO se pripravlja nova
verzija API-ja, ki bo lažja in bolj razumljiva za razvijalce
in tudi bolj dokumentirana. Pričakujemo lahko tudi po-
sodobitve grafičnega orodja SDK in integracijo z obsto-
ječimi orodji za razvoj programov v programskih jezikih
java, C++, C# (na .Net. Plug-in za Eclipse je že razvit).
Zaklju~ek
Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, ki jo je vodil
Louis Suarez-Potts, vodja razvoja OOo, le-ta se izvaja
pod pokroviteljstvom podjetij Sun Microsystems in IBM.
Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki evropskih
držav, ki uvajajo odprtokodne rešitve in OOo. Vsi so iz-
razili zadovoljstvo z dosedanjo uporabo OOo, verzija 2.0
pa s podporo formatu OpenDocument odpira čisto nove
dimenzije uporabe paketa OOo. To tudi potrjuje vse večje
število držav na svetu, ki v svojo javno upravo in druge
segmente uvajajo OpenDocument in OOo. Razen tega so
podporo formatu OpenDocument napovedali: Sunov Java
Desktop System, IBM-ov Workplace, Corelov WordPer-
fect. Sun in Google sta tudi podpisala sporazum o pove-
zovanju njunih proizvodov: OOo, java, OpenSolaris, Go-
ogle Toolbar. V prvi fazi sodelovanja naj bi Google v svoj
brskalnik namestil gumb za povezavo na ,
v paketu OOo pa v kratkem lahko pričakujemo vgrajen
Googlov iskalnik v orodni vrstici.
vsebuje tudi projekt namenjen knjižni-
cam. Za potrebe uporabe pisarniškega paketa v knjižni-
cah je pripravljen poseben CD, ki vsebuje vse potrebne
namizne programe in komponente za računalnike v
knjižnicah, ki so namenjeni uporabnikom. Zanimivo pa
je, da paket OOo v verziji 3 načrtuje razvoj urejevalnika
za vnos in ažuriranje bibliografskih zapisov v formatu
MODS, ki si jih uporabnik lahko shranjuje v podatkovni
bazi v sklopu OOo. Podprt bi bil tudi protokol Z39.50,
kot tudi konverzija iz drugih formatov ali v druge forma-
te, npr. ISO2709, ProCite, RefWorks, EndNote. Za raz-
vojnike programske opreme je zelo pomembno, da lahko
te rešitve uporabijo tudi na strani strežnika OOo preko
Sunovega API-ja.
Gordana Budimir, Metka Bakan Toplak